Ščitnične bolezni so že dolgo poznane. Omenjali so jih že v stari Indiji, starem Egiptu, Grčiji in Rimu. V versko – filozofskem razumevanju življenja in smrti, sta golša in izbuljene oči, božji znamenji, medtem ko so bolezni zmanjšanje funkcije delovanja ščitnice, štele za božjo kazen zaradi grehov prednikov. Že na polovici 19. stoletja so poudarjali, da bolezni ščitnice niso preproste in zahtevajo ustrezno zdravljenje. Takrat je bil v evropski medicini predstavljen nov, kirurški način zdravljenja bolezni, tiroidektomija. Zdravnik Theodor von Billroth in njegov učenec Theodor Kocher sta izvedla, za tisti čas zelo zapleteno operacijo, odstranitev ščitnice.
Stres in ščitnica – ali gresta z roko v roki?
Stres je naraven dejavnik, prisoten v našem telesu vsak dan. Naravni stres se aktivira še v fazi spanja v zgodnjih urah in je koristen za naše delovanje. Deluje na nadledvično žlezo in stimulira izločanje stresnega hormona, kortizola. Kortizol povečuje krvni tlak in tako oskrbuje celice telesa s kisikom in glukozo. Z zvišanjem kortizola se zviša tudi koncentracija ščitničnega hormona v krvi. To pospeši presnovo in izgorevanje glukoze s pomočjo kisika, ki ustvarja potrebno energijo za vsakodnevne dejavnosti. To je normalen fiziološki odziv organizma na stres. Vendar težavo predstavlja sodoben, hiter tempo življenja, ki obremenjuje ščitnico in nadledvično žlezo ter ju »sili« v ustvarjanje dodatne količine energije. Dolgotrajna izpostavljenost takemu tempu življenja lahko pripelje do t. im. izgorelosti. Pri dolgotrajnem stresu se izloča tudi občutno povečana količina kortizola. S tem se sprožijo mnoge fiziološke funkcije v telesu. Pojavi se lahko depresija, anksioznost, osteoporoza in metabolični sindrom (visceralne debelosti, inzulinska rezistenca, dislipidemije, motnje koagulacije). Poleg učinkov na ščitnici deluje tudi na druge organske sisteme v telesu, še posebej na tiste, ki so šibka točka zaradi predhodne bolezni ali genetske predispozicije.
Psihološki pogled na hipotiroidizem in hipertiroidizem
Če trpite zaradi teh bolezni, ste verjetno že izkusili, da vam je telo sporočilo, da je utrjeno, izčrpano, da potrebuje počitek in energijo. Telo vam daje signale, ki jih ne smete prezreti. Danes si pravzaprav težko privoščimo, da bi bili utrujeni. Obveznosti,dejavnosti in težave nam kradejo čas za počitek in tako počasi dušijo naše telo. Na koncu se »ščitnica odloči«, da tako ne gre več. Motnje v ravnovesju ščitničnih hormonov pripeljejo do niza simptomov bolezni. Motnje v delovanju ščitnice imajo globoko psihološko ozadje, o katerem se danes premalo govori.
Hipotiroidizem spremlja kronična utrujenost, izčrpanost, in zaspanost, z motnjami živčnega sistema, motnjami spomina, razpoloženja in depresije. Prihaja do upočasnitve vseh miselnih procesov, napredne izgube pobude in zanimanja za vsakodnevne dejavnosti, zmotnega mišljenja, intelektualne odpovedi in tesnobe. Napetost, razdražljivost, nenadne spremembe razpoloženja, brezvoljnost, pretirana skrb, ki prerašča v preganjavico, in težave s koncentracijo in spominom imajo negativen vpliv na družbeno življenje. Pogosto so to tudi vzroki nesoglasij in sporov z bližnjimi. V skrajnih primerih se motnje lahko izražajo s sindromom demence z zmedenostjo, neorganiziranim vedenjem, pozabljivostjo. Če simptomov dolgo ne zdravimo, lahko pride do resnih in trajnih poškodb možganov.
Hipertiroidizem spremlja živčnost, razdražljivost, utrujenost, nespečnost, zmanjšana sposobnost koncentracije in močno razbijanje srca. Izražena je anksioznost, čustvena labilnost, nihajoča depresija, impulzivnost, psihomotorična vznemirjenost, verbalna in fizična agresija, pretirana občutljivost na hrup, zmedenost in motnje pozornosti ter spominske težave. V drugih primerih, stalna telesna hiperaktivnost in duševna napetost vodi do popolne izčrpanosti telesa, utrujenosti, pomanjkanja energije in neorganiziranega obnašanja. V skrajnih primerih so te motnje lahko izražene tudi z izgubo realnega pogleda, prividi, idejami o veličini ali krivdi.
Psihološke metode zdravljenja
Psihiatrično zdravljenje hipotiroidizma se v glavnem izvaja v ambulantah, z antidepresivi in anksiolitiki, po potrebi tudi antipsihotiki. Bolniki se postopoma vključijo v psihoterapije, učijo se tehnik sproščanja. Zelo pomembno je izobraževanje bolnikov in njihovih družin o bolezni in prepoznavanju zgodnjih znakov poslabšanja. Obolelim in bližnjim je treba pomagati pri sprejemanju in razumevanju motnje kot tudi razumevanju redne dosmrtne terapije z zdravili in rednimi pregledi.
Kako si pomagati?
Pod vplivom stresa v našem telesu nastajajo kemične reakcije, ki lahko poslabšajo vse te psihološke simptome. To vodi tudi do poškodb zdrave bakterijskemikrobiote in črevesne prepustnosti, motenj iztrebljanja, do težav s kožo, lasmi in številnih drugih simptomov. O načinih, kako ublažiti simptome smo že pisali v zadnjih dveh člankih, Obeležite svetovni dan ščitnice s pametno sestavljenim obrokom in »Peljite ščitnico na sprehod«
Žleza ščitnica je prvi organ, ki občuti dolgotrajne, izčrpavajoče učnike stresa. Izhod obstaja, vendar gre za spremembo življenjskega sloga, vključno z vzpostavitvijo ščitničnega ravnovesja. Poleg običajne terapije in vsakodnevnega gibanja, sta za vzpostavitev ščitničnega ravnotežja, pomembni še dve stvari. Krepitev nadledvične žleze in vzdrževanje zdrave črevesne mikrobiote. Krepitev nadledvične žleze je kot obvladovanje stresa. Kako jo lahko okrepite? Različne vrste meditacije, joge, dihanje in sprostitev so samo nekatere od metod, ki vam lahko pomagajo vrniti žleze v ravnovesje. Določite čas, ki bo namenjen samo vam in zapolnjen z dejavnostmi, ki vas bodo sprostile in v vas vzbudile pozitivne občutke in misli. Spremenite način razmišljanja in tako boste dosegli tudi drugačen pristop k reševanju težav. Prisluhnite potrebam svojega telesa in ga ne potiskajte preko meja vzdržljivosti. O ohranjanju ravnovesja črevesne sluznice, ki lahko ublažijo številne simptome bolezni, si preberite v članku »Obeležite svetovni dan ščitnice s pametno sestavljenim obrokom«. Sčasoma se bo vaše telo okrepilo, intenzivnost simptomov bo šibkejša, kakovost življenja bo bistveno višja.
Pametno si organizirajte dan. Če ste Vse težje telesne in tudi duševne obveznosti skušajte opraviti dopoldne, saj se telo takrat nahaja v fazi »naravnega stresa« in ustvarja več energije. V popoldanskih urah zmanjšajte intenzivnost dejavnosti. Osredotočite se na dejavnosti in ljudi, ki vas sproščajo in zabavajo. Tudi spanec naj bo načrtovan in dovolj dolg. Spanje in počitek bosta dala telesu energijo za nov dan.
Če si želite zagotoviti kakovostno življenje, morate način prilagoditi nastalemu položaju. Da bi se počutili dobro in upočasnila ali ustavili negativne posledice bolezni, se morate izogibati dolgotrajnemu in dolgoročnemu stresu. Postavite organizem v stanje ravnovesja in ščitnica vam bo hvaležna!
Foto: Profimedia
