Varno navezani odrasli
Varno navezani odrasli so samostojni, zaupajo vase in zaupajo tudi drugim, zato lahko ustvarjajo konstruktivne odnose s prožnimi mejami ter visoko intimnost v osebnih odnosih, kar pripelje do visoke ravni družinske povezanosti in prilagodljivosti.
Za odrasle osebe, ki imajo oblikovan varen stil navezanosti, je značilna težnja k intimnosti in bližini. V pogovorih ni tém, ki bi se jim izogibali, sposobni so refleksivnega pogleda, v situaciji zmorejo izstopiti iz doživljaja in stvarno pogledati na svoja, pa tudi tuja videnja in občutke. Poleg tega zmorejo prepoznati in sprejemati razlike. Ker se hkrati saj se počuti varno in povezano, hkrati dopušča sebi in svojemu partnerju, da se prosto gibljeta. Pri tistih, ki so varen stil pridobili šele pozneje, v korektivnem odnosu, pogosteje pride do motenj razpoloženja.
Varno navezani odrasli so ponavadi bolj zadovoljni v svojih odnosih. Varno navezna odrasla oseba se v odnosu s svojim partnerjem počuti varno in povezano, hkrati pa dopušča sebi in svojemu partnerju, da se prosto gibljeta.
Varno navezani odrasli nudijo podporo, ko se njihov partner počuti v stiski. K partnerju gredo po tolažbo tudi, ko se sami počutijo v težavah. Njuno razmerje je običajno pošteno, odprto in enakopravno, pri čemer se oba počutita samostojna, a drug do drugega istočasno navezana in ljubeča. Svojo navezanost kažeta skozi realna dejanja in ne skozi iskanje ali pričakovanje romantičnih gest. Za kavo in sendvič med delom na računalniku bomo prej dobili poljub kot za šopek rož v razmetani kuhinji.
Izogibajoče navezani odrasli
Odrasli z izogibajočim stilom navezanosti so navzven samozadostni in neodvisni, čustveni bližini pa se izogibajo. Imajo nizko samozaupanje, zaradi strahu pred zavrnitvijo, prizadetostjo in razočaranjem se izogibajo intimnosti. Te si hkrati si želijo in se je bojijo.
Navznoter so odrasle osebe z izogibajočim stilom navezanosti zelo nesproščene, negotove, oklevajoče, ranljive, sramežljive in plašne. Svojo družino idealizirajo, morda pravijo, da se jim ni zgodilo nič posebnega – ali pa se družinskih odnosov sploh ne spominjajo. Ker so oddaljeni od svojega notranjega sveta, so odrezani od čustvovanja, pa tudi na doživljanje in čustvovanje drugih se uglasijo le s težavo; primanjkuje jim refleksivnosti. To se zrcali tudi v odnosu do otrok, na katere se težje uglasijo; izkazujejo nekakšno čustveno oddaljenost, čeprav utegnejo na funkcionalni ravni zanje skrbeti naravnost zgledno.
Ljudje z izogibajočo se navezanostjo so nagnjeni k čustvenemu distanciranju od svojega partnerja. Včasih iščejo izolacijo in se počutijo »psevdo neodvisne« ter morda sami prevzemajo nekakšno starševsko vlogo v odnosu.
Pogosto izpadejo kot močno usmerjeni nase in se morda pretirano posvečajo zagotavljanju udobja svojega bivanja. Zdi se, kot da ljudje z izogibajočo navezanostjo bolj živijo v svojem notranjem svetu in navzven zanikajo pomen ljubljenih oseb kot se zlahka oddaljijo od njih. Svojo veliko ranljivost pogosto se varujejo z različnimi obrambnimi mehanizmi in se zmorejo v trenutku čustveno zapreti. Tudi v intenzivno čustvenih situacijah so sposobni izklopiti svoja čustva in se ne odzvati. Če jim njihov partner v čustveni stiski grozi, da jih bo zapustil, se bodo odzvali brez čustev, kot da jim je vseeno. Partner se zato lahko počuti neljubljenega, zvračanega, ker se tak človek zapre kot školjka, da bi se zaščitil pred bolečino izgube.
Preokupirano (ambivalentno) navezani odrasli
Odnosi odraslih s preokupiranim stilom navezanosti so polni negotovosti, tesnobe in negativnih čustev (zavist, ljubosumje …), poleg tega so ranljivi, odvisni in pasivni. Preokupirani so z odnosi, tudi z minulimi, in jih idealizirajo. Njihovo samospoštovanje je v veliki meri odvisno od mnenja drugih.
Prepričani so, da so pripravljeni na odnos, obenem pa jih skrbi, da so drugi nanj pripravljeni v manjši meri. Ker so se voljni pretirano odpreti drugim, to pogosto storijo na neustrezen način. V resnici je vsa njihova dejavnost usmerjena na ohranjanje odvisnosti, bodisi pasivne bodisi aktivne, saj jih samostojnost navdaja z grozo in nemočjo. Zato tudi svoje otroke privežejo nase, kajti njihov največji strah je, da jih bo kdor koli zapustil.
Za razliko od varno navezanih parov ljudje z anksiozno navezanostjo ponavadi obupano želijo oblikovati domišljijsko vez. Namesto da bi do partnerja čutili resnično ljubezen ali zaupanje, pogosto čutijo čustveno lakoto.
Pogosto iščejo svojega partnerja, da jih reši ali dopolni. Čeprav iščejo občutek varnosti tako, da se oklepajo partnerja, izvajajo dejanja, ki partnerja odrivajo.
Čeprav tesnobno navezani posamezniki delujejo obupano ali negotovo, pogosto njihovo vedenje poslabša njihove lastne strahove. Ko se počutijo negotove glede partnerjevih čustev in ne-varne v njunem odnosu, se partnerja pogosto začnejo oklepati, in do njega postanejo zahtevni ali posesivni. Samostojna dejanja razlagajo partnerja si neredko razlagajo kot potrditev svojih strahov, da jih namerava zapustiti. To vidijo kot potrditev, da partnerju ni za zaupati, zato se jim zdi upravičeno, da ga prikrito ali celo odkrito nadzoruje, na primer, pregleduje njegov/njen telefon ali pošto. V ozadju tega ravnanja je paničen strah, da bodo zapuščeni, saj se jim zdi, da v tem primeru izgubijo sebe samega, oziroma da se bo porušil ves njihov svet.
Zavračajoče navezani odrasli
Odrasli z zavračajočim stilom navezanosti si nadvse prizadevajo za varno razdaljo do drugih, saj se bojijo, da jih bodo tako ali drugače zlorabili, da jih ne bodo razumeli ali pa jih bodo zavrgli. Njihove notranje čustvene napetosti so intenzivne – nihajo med čustvenim preplavljanjem in disociativnim odcepljanjem. Posledično omalovažujejo pomen odnosov, imajo visoko samozaupanje, se izogibajo intimnosti in kompulzivno zanašajo sami nase.
Kadar osebe z zavračujočim stilom navezanosti začutijo, da jim je nekdo prišel preblizu, začnejo odnos sabotirati tako, da se nenadoma in brez očitnega razloga izolirajo ali zapletejo v nesmiseln konflikt. S tem si vnovič zagotovijo občutek varne razdalje. Ves čas se počutijo ogroženi – bodisi od zunaj bodisi od znotraj. Ta stil navezanosti je pogosto v ozadju hudih oblik osebnostne motenosti,. Tudi v odnosu do svojih otrok utegnejo nihati med jeznimi, lahko tudi nasilnimi izbruhi in disociativnim izklapljanjem.
Oseba z zavračajočo navezanostjo živi v ambivalentnem stanju strahu, da bi bila hkrati preblizu ali preveč oddaljena od drugih. Njihovo čustvovanje je polno tesnobe, pred katero skušajo pobegniti, a ji ne morejo, zato se nenehno ukvarjajo s svojimi odzivi in pogosto doživljajo čustvene nevihte. Ponavadi so zmedeni ali nepredvidljivi v svojem razpoloženju. Svoje odnose doživljajo dvojno, z drugimi se želijo zbližati, da bi potešili svojo potrebo po bližini, obenem pa se jim želijo izogniti, da jih ti ne bi prizadeli. Z drugimi besedami, oseba, h kateri želijo iti po občutek varnosti, je ista oseba, ki se ji bojijo biti blizu. Posledično nimajo jasne strategije, kako bi bi ob drugih zadovoljile svoje potrebe.
Kot odrasli se ti posamezniki znajdejo v težavnih ali dramatičnih odnosih s številnimi vzponi in padci. Pogosto se bojijo, da bodo zapuščeni, a se tudi borijo z intimnostjo.
Lahko se oprimejo svojega partnerja, ko se počutijo zavrnjene, nato pa se počutijo ujete, ko so blizu. Oseba s zelo izraženo izogibajočo se navezanostjo lahko celo konča v nasilnem razmerju.
Ne-varne stile navezanosti je mogoče spreminjati v varnejšega
Ne-varni stili navezanosti in obrambno vedenje, ki izhaja iz tega, nas lahko ovirajo že pri samem iskanju primernega partnerja oziroma pri vzpostavljanju stika z možnimi partnerji, kakor tudi pri izgradnji zdravega in uspešnega trajnega partnerstva.
Stil navezanosti je mogoče spreminjati v bolj varnega, a le skozi nove, drugačne izkušnje.
Take izkušnje nam omogoči terapevtsko voden odnos, še zlasti dragocene so v izkušnje v terapevtski skupini, kjer smo v neposrednem, realnem stiku z drugimi, a pod varnim nadzorom terapevta. Program Partner 360 nam omogoča s pomočjo strokovno sestavljenih vprašalnikov prepoznati svoj stil navezanosti in težave, ki iz tega izhajajo, v izkustvenih delavnicah pa pridobite izkušnje, ki so potrebne za spreminjanje stila navezanosti v bolj varnega.
