Si pogosto govorite, da boste “zares začeli v ponedeljek” – z vadbo, zdravo prehrano, zgodnejšim odhodom v posteljo – potem pa ves teden porabite za “priprave na začetek”?
Ali se prepričujete, da se pred spanjem le “malce sproščate” z brskanjem po telefonu … dokler ne ugotovite, da je ura že ena zjutraj, oči vas pečejo, možgani so preobremenjeni in je jutrišnji dan že vnaprej izgubljen?
Ali pa gre za klasično obljubo “samo enega” – enega kozarca, ene dostave hrane, ene epizode – ki se nekako sprevrže v spiralo, čemur sledita znani občutek samo-prezira in obljuba, da boste jutri spet “pridni”?
Če se prepoznate v čem od navedenega, je možno, da se samo-sabotirate; da imate nezavedne vedenjske vzorce, ki tiho spodkopavajo načrte in cilje, ki ste jih iskreno nameravali uresničiti. Samo-sabotiranje ni medicinska diagnoza – gre za krovni izraz za vzorce vedenja, ki ovirajo doseganje naših ciljev, pogosto brez našega zavedanja. In je, kot je za Daily Mail povedal psiholog prof. Chrisa Armitagea z Univerze v Manchestru, precej pogosto.
Ne gre le za lenobo ali pomanjkanje volje
Kot pravi prof. Armitage, pri samo-sabotiranju ne gre zgolj za lenobo ali pomanjkanje volje, temveč ima globlje korenine – izhaja iz nagona možganov, da nas zaščiti pred zaznanimi grožnjami – denimo pred strahom, da bi poskusili in spodleteli. Razumevanje, zakaj do tega prihaja, je po Armitageovih besedah prvi korak k prekinitvi tega vzorca.
Najprej je pomembno razumeti, zakaj se pogosto ne lotimo stvari, ki si jih v resnici želimo – naj bo to druženje s prijatelji, odgovarjanje na sporočila, obisk fitnesa ali rezervacija počitnic.
“Ljudje pogosto opustijo dejavnosti, ki so jim pomembne, ne zaradi pomanjkanja želje, temveč zato, ker je sama namera šibek napovednik vedenja,” pojasnjuje psiholog. “Desetletja raziskav o vrzeli med namero in vedenjem kažejo, da tudi močne namere propadejo, ko se posamezniki soočijo z zahtevami, čustvenim nelagodjem, utrujenostjo ali okoljskimi ovirami. V številnih primerih opustitev ne odraža pomanjkanja motivacije, temveč omejeno sposobnost samouravnavanja. Ko dejanja zahtevajo dolgotrajen napor, se ljudje spontano zatekajo k vedenjem, ki prinašajo takojšnje nagrade ali so kognitivno manj zahtevna.“
Razmislite, zakaj vam je nekaj pomembno?
Prof. Armitage svetuje, da se naslednjič, ko vam primanjkuje motivacije za izvedbo “naloge” – denimo za obisk fitnesa – ustavite in se vprašate, zakaj ste si ta cilj sploh zastavili. Obisk fitnesa je lahko povezan z zunanjo potrditvijo ali vtisom, ki ga želite narediti na druge, ali pa z dobrim občutkov, ker skrbite za lastno zdravje, pojasnjuje. Ohranjanje občutka smisla in osebne vključenosti je zelo pomembno pri premagovanju vzorca samo-sabotaže.
Natančno načrtovanje
Ko se kognitivni in čustveni viri izčrpajo – pogosto pozneje čez dan – postanejo ljudje bolj občutljivi na nelagodje in bolj nagnjeni k opuščanju ciljev oziroma vedenja. Po besedah pof. Armitagea pri tem lahko pomaga načrtovanje – natančno določitev, kdaj, kje in kako boste cilj izvedli. To tudi spodbuja k oblikovanju navad.
Razmisite: Kaj se bo zgodi, če namen izpeljemo, ali ga opustimo?
Zelo pomembno pa je tudi, da razmislite in ponotranjite posledice “odlašanja” ter prednosti proaktivnega ravnanja, še pravi prof. Armitage: “Na primer: če res rezervirate letalske karte boste dejansko lahko šli na dopust, preživeli čas z družino/s prijatelji in se sprostili.“
Čeprav ne obstaja ena sama čudežna rešitev za vztrajanje pri ciljih, naj bi bili omenjeeni koraki precej učinkovit pristop. Vendar prof. Armitage dodaja, da ne smemo pozabiti, da samo-sabotaža ni vedno nujno slaba – če pomeni, da kljub temu opravljate druge pomembne naloge.
Produktivno izogibanje
Produktivno izogibanje je, ko eno namero zamenjamo za drugo koristno namero. “Čeprav je to lahko dobra rešitev, pa še vedno lahko deluje kot samo-sabotaža, če izrine prednostne cilje. Denimo, če namesto davčne napovedi počistite stanovanje, še zmeraj odlašate neizogibno.“
Da se to ne bi zgodilo, lahko pripravite seznam opravil, na katerem je najpomembnejša naloga zapisana na vrhu, in dokler ta ni opravljena, se drugih ne lotite – niti pod krinko produktivnosti. Vendar pa je po besedah prof. Armitagea ta “navzgor usmerjena sabotaža” še zmeraj manj škodljiva kot izogibanje s pasivnimi vedenji, kot je neskončno brezciljno brskanje po zaslonu, saj ohranja občutek učinkovitosti in nekakšen zagon.
Vir: Daily Mail, Are YOU a victim of self-sabotage? Psychologist reveals why so many of us make plans with the best intentions… then give up. Dostopno na: https://www.dailymail.co.uk/health/article-15484963/Are-YOU-victim-self-sabotage.html. Zadnji dostop: Februar 2026
