Starši med prijatelji in na forumih pogosto delijo svoje občutke nemoči: “Naš najmlajši ne poje niti enega obroka brez risanke na telefonu.” Tisti z malo večji otroki kimajo: “Našega sploh ne dobimo več od računalnika. Kot zabubljen strmi v zaslon in izgublja ure z igranjem igric.” Tretji priznajo, da tudi sami zvečer težko zaspijo, brez da bi na telefonu nekaj prebirali ali poslušali glasbo. Je to le odvisno vedenje ali že meji na zasvojenost?
Kje je meja zasvojenosti?
Po definiciji o zasvojenosti govorimo, ko se pojavijo vedenjski, miselni in telesni pojavi, ki so posledica rabe zasvojljivih substanc ali vedenj, ter ta pojav traja eno leto, lahko tudi manj, vendar so izpolnjeni kriteriji in so simptomi izraziti.
Znaki, ki kažejo na zasvojenost:
- Močna želja (razmišljanje o tem tudi izven časa, ko počne tisto želeno, težnja k temu, da se hitro ponovi),
- pomanjkanje kontrole (si reče, samo še tole/toliko in se tega ne drži ter se ne more odtrgati stran),
- nadaljevanje uporabe kljub negativnim posledicam (vztrajanje kljub bolečinam, sporom, pomanjkanju denarja),
- prekomerno posvečanja časa za to del in zanemarjanje drugih vidikov življenja (vse drugo postane manj pomembno),
- povečana toleranca (zahteva po več in dlje).
Nekemično zasvojenost spremljajo obrambni mehanizmi, kot so iskanje izgovorov, zakaj je to ravnanje dobro, slabo počutje in abstinenčna kriza ob prenehanju.
Znaki zasvojenosti so podobni pri vseh oblikah zasvojenosti (droge, hrana, alkohol, igre), razlikujejo se v predmetu poželenja in posledicah, ki jih zasvojenost ima na telesnem, čustvenem, odnosnem, materialnem, družabnem in osebnem področju.
Če so pred dvajsetimi leti pomoč v centrih za zdravljenje zasvojenosti iskali večinoma alkoholiki in zasvojeni z nedovoljenimi drogami (95 %), je danes vedno več takšnih, ki pomoč iščejo tudi zaradi nekemičnih zasvojenosti.
Kaj so nekemične zasvojenosti in kako jih prepoznati
Nekemične zasvojenosti imenujemo tudi vedenjske zasvojenosti. So vrste zasvojenosti, pri katerih se ne vnašajo (psihoaktivne) snovi v telo, so pa zato tesno povezane z zasvojljivimi vedenji in ravnanji, s katerim zasvojeni išče ugodje, občutek nagrade in navidezno zadovoljitev potreb. Z vedenjem nadaljuje tudi po tem, ko že opaža negativne učinke ali nasprotovanje okolice. Močna želja, vedenje, ki ga težko nadzoruje in pomanjkanje moči, da bi rekel ne, vodijo v ponavljanje škodljivih ravnanj.
Oblike nekemičnih zasvojenosti so različne in tudi zelo specifične. Pogoste oblike vedenjskih zasvojenosti so:
- Prekomerna uporaba interneta,
- trgovanje s kriptovalutami,
- igranje iger na srečo,
- videoigre,
- stave,
- zasvojenost s spolnostjo,
- pornografija,
- idr.
“Zasvojenost je predvsem kronična bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Moteno delovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, duševni in socialni ravni.”
NIJZ
Nekemična zasvojenost je bolezen
Nekemična zasvojenost ni le vedenjska težava. Je kronična bolezen (opredeljena po mednarodni klasifikaciji bolezni), ki vpliva na delovanje možganov in ob ponavljajočem vedenju spreminja tudi njegove značilnosti. Pomanjkanje motivacije ni edina ovira pri prenehanju škodljivih ravnanj. V ozadju so tudi spremenjene strukture in delovanje možganov, ki v resnici onemogočajo ali vsaj otežujejo, da bi zasvojeni lahko prenehal s škodljivimi ravnanji.
Pri teh oblikah zasvojenosti ne pride do jemanja substanc (npr. droge, alkohola). Posledice so morda manj opazne, ker so pogosto v družbi tudi sprejemljive – kdo pa ne nosi telefona s seboj ali ne odigra kakšne igre na srečo? So pa posledice prav tako škodljive in mučne. Oblike nekemičnih zasvojenosti so opredeljene tudi kot psihične motnje.
Nejc Stanovnik, univ. dipl. spec. klin. psih. iz Psihiatrične bolnišnice Idrija, je na strokovnem seminarju aprila letos predstavil nekatere oblike, ki so opredeljene v Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB 11), te so:
- Motnja igranja iger na srečo (tako preko spleta kot v živo),
- motnja igranja videoiger (tako preko spleta kot brez spletne povezave),
- ostale motnje zasvojljivih vedenj (seksualnost, pornografija, nakupovanje, telesna vadba …)
Opredelitev zasvojenosti kot bolezni lahko marsikomu pomaga odpreti oči. Je priložnost, da se zave svojih ravnanj in se odkrito vpraša, ali ni morda vedenje, ki ga redno ponavlja, znak zasvojenosti. In če gre za znak zasvojenosti, kje in kako se je začelo ter kaj v življenje trenutno ne štima, da se pojavlja ta škodljiva in prekomerna potreba.
“Sploh nisem pomislila, da je z mojimi nakupi kaj narobe, dokler me prijateljica ni postavila pred dejstvo z vprašanjem: »Kaj za vraga je narobe s tabo?« Ni se mi zdelo, da bi moje nakupovanje preko spleta lahko imelo nek širši pomen od tega, da pač nimam nič primernega za obleči in to, da se rada preoblačim. Ko me je zadela s tem žaljivim komentarjem in me soočila, da tedensko naročam nove obleke, sem se zavedla, da je to moja potreba in da me drži pokonci vso to brskanje, izbiranje, klikanje, plačila in pričakovanje paketov. Šele po nekaj mesecih sem spoznala, da sem z nakupi zapolnjevala neko praznino, ki jo še danes čutim in raziskujem naprej. Zapravljam pa manj.“
Anonimna uporabnica foruma
Neko vedenje in ravnanje, ki je družbeno sprejemljivo, kot so na primer spletni nakupi, igre na srečo, spolnost ali ukvarjanje s svojim telesom, je toliko težje ujeti na meji, ko preide v zasvojenost. Zato je stalno in redno samoizpraševanje, kaj počnem in zakaj to počnem del redne mentalne higiene, tako kot umivanje zob in tuširanje.
Zasvojenost v številkah
- Digitalna zasvojenost: Po podatkih iz meta-študije iz leta 2022 (64 držav) približno vsak četrti posameznik kaže znake zasvojenosti z vsaj eno podvrsto digitalne zasvojenosti (zasvojenost s pametnim telefonom, internetom, videoigrami, družbenimi omrežji ali internetnim seksom).
- Zasvojenost z družbenimi omrežji: Globalna prevalenca okrog 5 % po podatkih meta-študije iz leta 2021 (32 držav).
- Zasvojenost z videoigrami: Globalna prevalenca med 2,0 % po podatkih meta-študije iz leta 2022 (29 držav) in 2,4 % po podatkih meta študije iz leta 2021 (17 držav).
- Zasvojenost z igrami na srečo: Globalna prevalenca okrog 1,5 % po podatkih meta-študije iz leta 2014 (27 držav). Med evropskimi državami je po podatkih meta-študije iz leta 2016 (21 držav) prevalenca po različnih državah med 0,1 % in 3,4 %.
- Zasvojenost s hrano: Po podatkih meta-študije iz leta 2014 (6 držav) je med posamezniki s prekomerno telesno težo 24,9 % tistih z znaki zasvojenosti s hrano, medtem ko je delež pri posameznikih z zdravo telesno težo 11,1 %.
V primeru, da ste v dvomih, ali se pri vas kažejo znaki zasvojenosti, obiščite forum Zasvojenost in pomoč. Za pomoč pri nekemičnih zasvojenostih se obrnite na Oddelek za nekemične zasvojenosti Psihiatrične bolnišnice Idrija.
Viri:
https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/nekemicne-zasvojenosti/
https://nijz.si/zivljenjski-slog/nekemicne-zasvojenosti/s-krepitvijo-znanja-in-kompetenc-do-uspesnejsega-obvladovanja-nekemicnih-zasvojenosti-v-sloveniji/
https://nijz.si/zivljenjski-slog/nekemicne-zasvojenosti/nekemicne-zasvojenosti-izziv-21-stoletja/
https://youtu.be/spRYm6uvUM0?si=JDhm4yNujBL0WMM4
https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-sebi/spoprijemanje-s-tezavami-in-stiskami/nekemicne-zasvojenosti/
