“Izjemno sem vesela, da imamo danes na voljo dovolj znanja in tehnologije, da bomo v prihodnje s presejanjem dovolj zgodaj odkrivali in zdravili dva nova raka, pljučnega raka in raka prostate, ki sodita med najpogostejše rake. S tem bomo nedvomno reševali življenja Slovenk in Slovencev. Rezultati obstoječih programov so odlični in prepričana sem, da nam bodo dosedanje izkušnje v veliko pomoč tudi pri postopnem in premišljenem uvajanju novih priporočenih presejalnih programov,” je napovedane spremembe ob začetku aktivnosti jubilejnega 40. slovenskega tedna boja proti raku povzela doc. dr. Urška Ivanuš, ki je tudi vodja Državne komisije za presejalne programe.
Letošnji teden, ki ga organizira Zveza slovenskih društev za boj proti raku (Zveza) v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana (OI), poteka pod geslom ‘Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka’.
Poleg nadgradnje obstoječih programov – za raka materničnega vratu (ZORA), dojk (DORA) ter debelega črevesja in danke (Program Svit), priporočila Sveta Evropske unije na evropski ravni za države članice predvidevajo nadaljnje raziskovanje in postopno implementacijo novih programov – za pljučnega raka, raka prostate ter v nekaterih državah in regijah tudi za raka želodca.
V Sloveniji za začetek prva dva.
Presejanje za pljučnega raka
Pljučni rak je v svetu in Sloveniji na prvem mestu po umrljivosti tako pri moških kot pri ženskah.
Slovenija mora kot ostale države članice podlagi nadaljnjih raziskav preučiti izvedljivost in učinkovitost uporabe računalniške tomografije (CT) z nizkim odmerkom za presejanje pri osebah z visokim tveganjem za raka pljuč, vključno s trenutnimi in bivšimi hudimi kadilci, ter presejalne preglede povežejo s primarnimi in sekundarnimi preventivnimi pristopi za zmanjševanje razširjenosti kajenja.
Kaj si torej lahko obetamo s presejanjem? “Presejanje za pljučnega raka je v raziskavah dokazano zmanjšalo umrljivost zaradi pljučnega raka za okoli 20 %, saj omogoča odkrivanje zgodnjih oblik bolezni. To bi prineslo izjemen napredek v obravnavi teh bolnikov, kar pa lahko dosežemo le z organiziranim populacijskim presejanjem. Naša želja je priprava strokovnih izhodišč in organizacijske sheme za presejanje pljučnega raka in pričetek pilotne raziskave v naslednjih dveh letih,” odgovarja doc. dr. Martina Vrankar, vodja Strokovne skupine DPOR za pljučnega raka.
Pljučni rak je vzročno povezan s kajenjem v 80–90 %, zato so ciljna skupina za presejanje kadilci, in ne celotna populacija v izbranem starostnem obdobju, kot je to npr. pri obstoječih programih, opozarjajo na OI.
Velik izziv bodo imeli zdravniki identificirati kadilce, ki še kadijo ali so v preteklosti kadili določeno število let, in jih na ustrezen način povabiti na presejanje. Saj, kot pojasnjuje Vrankarjeva, “iz izkušenj tujih raziskav vemo, da je odzivnost vabljenih na program nižja kot v ostalih presejalnih programih. Ob tem bo nujna tudi vključitev učinkovitih programov za opuščanje kajenja v presejalni program za pljučnega raka.”
Da lahko s presejanjem rešimo veliko življenj, kažejo žalostne statistike. Po podatkih Registra raka RS namreč vsako leto v Sloveniji za pljučnim rakom zboli okoli 1.600 ljudi, umre pa več kot 1.200. Ob diagnozi ima polovica bolnikov razsejano bolezen, ki kljub sodobnim pristopom zdravljenja ni ozdravljiva. Največ možnosti za ozdravitev imajo bolniki v zgodnjih stadijih bolezni, vendar je takih le okoli 20 %.
Presejanje za raka prostate
Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v razvitem svetu in Sloveniji.
Tudi tukaj mora slovenska stroka najprej oceniti izvedljivost in učinkovitost organiziranega presejanja raka prostate pri moških na podlagi testiranja na prostatični specifični antigen (PSA) v kombinaciji s slikanjem z magnetno resonanco (MRI) kot nadaljnjo preiskavo.
V Sloveniji trenutno poteka t. i. priložnostno, neorganizirano presejanje za raka prostate, ki pa moškim povzroča več škode kot koristi, o čemer smo že pisali tudi v tem članku.
Temelji namreč le na višini vrednosti PSA v krvi, kar zaradi visoke občutljivosti testa povzroča prekomerno diagnosticiranje in zdravljenje, saj na tak način odkrivamo veliko število počasi rastočih tumorjev z nizkim tveganjem, ki ne ogrožajo življenja.
“Rak prostate je bistveno drugačen od večine drugih rakov, saj napreduje počasi, večina teh rakov je neagresivnih, ne ogrožajo življenja in ne zahtevajo zdravljenja, pač pa le spremljanje. S tem se izognemo težavam, ki jih lahko povzroči nepotrebno zdravljenje, ne da bi vplivali na preživetje posameznika. Nekateri raki prostate pa so lahko agresivni, hitro napredujoči, vplivajo na kakovost življenja bolnikov in ogrožajo njihovo življenje. Ti potrebujejo zdravljenje. Eden od ciljev presejalnega programa bo zato poiskati tiste moške, ki imajo agresivnega raka. Poleg vrednosti PSA je treba zato vključiti slikanje z MRI za opredelitev klinično pomembnih rakov, kar zmanjša potrebo po biopsiji prostate za tretjino – s tem izboljšamo razmerje med morebitno škodo in koristmi,” je v razpravi ob začetku aktivnosti 40. slovenskega tedna boja proti raku še povedala mag. Janka Čarman, dr. med., vodja Strokovne skupine DPOR za raka prostate.
Cilj organiziranega presejanja je zmanjšanje umrljivosti zaradi raka prostate, zmanjšanje prekomerne diagnostike in zdravljenja neagresivnih tumorjev ter po drugi strani pravočasna diagnostika in zdravljenje rakov, ki ogrožajo življenje.
Kako pogosto zbolijo Slovenci? Po podatkih Registra raka RS je bilo v Sloveniji leta 2019 na novo odkritih več kot 1.500 bolnikov z rakom prostate. Čeprav je 5-letno preživetje slovenskih bolnikov z rakom prostate več kot 95-odstotno, vsako leto zaradi te bolezni umre kar 400 moških.
