Nezdravo prehranjevanje, nezadostna telesna dejavnost in premalo spanja predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za nastanek številnih kroničnih nenalezljivih bolezni, tudi prekomerne telesne teže in debelosti. Ljudje se pri spopadanju z odvečnimi kilogrami pogosto poslužujejo hitrih diet, ki velikokrat nimajo želenega učinka in negativno vplivajo na zdravje.
Osebe s čezmerno telesno težo običajno s hrano in pijačo zaužijejo več energije, kot je porabijo. To pogosto pomeni, da zaužijejo premalo zelenjave, sadja in kompleksnih ogljikovih hidratov in preveč maščob ter enostavnih sladkorjev. To navado spremlja tudi nepravilen ritem prehranjevanja, oziroma izpuščanje obrokov (zdrav režim prehrane vsebuje tri do pet obrokov dnevno) in premalo telesne aktivnosti.
Neprimerne diete lahko ogrožajo zdravje
Pojavljajo se številne shujševalne diete, ki praviloma niso strokovno vodene. Večini je skupno, da imajo nizek energijski vnos in obljubljajo hitro hujšanje. Pri tem obstaja nevarnost, da oseba izgublja predvsem mišično maso in vodo, zelo malo maščobnega tkiva. Poleg tega običajno ne prinašajo trajnega uspeha, niso pestro sestavljene in ne vsebujejo dovolj nujno potrebnih esencialnih hranilnih snovi za telo. Stalna nihanja telesne teže so dokazano nevarna za zdravje. Nekatere shujševalne diete lahko vodijo celo do pomanjkanja posameznih hranil in posledično do bolezni ali bolezenskega stanja (npr. slabokrvnost), duševne spremembe, motnje krvnega obtoka in srčnega utripa. Znan je pojav t. i. »jo–jo efekta«, kjer telesna teža po koncu dietnega prehranjevanja lahko celo naraste nad prvotno vrednost. Shujševalne diete lahko v izjemnih primerih privedejo do prehranskih motenj.
Uravnotežena prehrana, brez izpuščanja obrokov
Shujševalnih diet je veliko in pogosto se izvajajo z izključevanjem določenih živil iz vsakodnevne prehrane. Smernice zdravega prehranjevanja, ki so premišljene in osnovane na znanstvenih dognanjih, v nasprotju s shujševalnimi dietami ne priporočajo enovrstne prehrane. Največ diet za hujšanje je nizko energijskih (»nizko kaloričnih«). Dietam z zelo nizkim energijskim vnosom se je pametno izogibati, ker lahko spremenijo našo presnovo. Zmotno je tudi prepričanje, da z izpuščanjem obrokov (npr. zajtrka) zmanjšamo energijski vnos in tako ustrezno izgubljamo kilograme. Vsak izpuščeni obrok telo razume kot obdobje stradanja, zaradi česar si ob vsakem naslednjem obroku ustvarja zaloge. Poleg tega si naslednji tak obrok sestavimo iz manj kakovostnih živil. Znano je, da pogosti in manjši dnevni obroki pozitivno vplivajo na naše zdravje in nam pomagajo ohranjati normalno telesno težo. Izogibanje maščobam, ki je prav tako pogosto pri dietah, ima lahko v skrajnih primerih tudi slabo stran, še zlasti če maščobe povsem izključujemo iz našega jedilnika. Zmotno je prepričanje, da so le maščobe krive za razvoj debelosti, čeprav je ta povezava značilna. Maščobe so v prehrani nujne, še zlasti zato, ker so nekatere maščobne kisline življenjskega pomena, z njihovim vnosom pa lahko vplivamo tudi na vnos v maščobah topnih vitaminov.
Izognite se 5 najpogostejšim napakam pri prehrani v času zdravega hujšanja:
- Uživanje premalo obrokov, ki so preobilni.
- Pitje premalo tekočin – predvsem vode.
- Zaužitje preveč ogljikovih hidratov – predvsem sladkorja in škroba.
- Uživanje premalo vlaknin in beljakovin.
- Uživanje premalo (zdravih) maščob, ki jih najdemo predvsem v oreščkih in semenih ter morski hrani.
Zdrav življenjski slog za zdravo težo
Številne shujševalne diete se pogosto končajo z razočaranjem, ker ne nudijo trajnejše spremembe pri ohranjanju telesne teže. Dolgoročno pa vplivajo na nezdrave prehranjevalne vzorce in neustrezna razmerja hranil v prehrani, kar lahko privede tudi do drugih zapletov z zdravjem. K izgubi telesne teže poskušajmo pristopiti tako, da poiščemo načine za izboljšanje naših navad in si zastavimo manjše, vmesne korake, ki bodo privedli do trajno doseženega cilja – ohranjanje normalne telesne teže. Vendar pa vse diete le niso slabe.
Lastnost dobre diete:
- telesno težo izgubljamo počasi (dnevni energijski vnos zmanjšamo za največ 500 kcal),
- spremenimo sestavo hrane po priporočilih zdrave prehrane,
- hkrati povečamo telesno aktivnost.
Dieta mora biti zasnovana na vsakega posameznika posebej. V prehrani človeka se priporoča uživanje uravnotežene prehrane iz vseh skupin živil, ki zagotovi dovolj vitaminov, mineralov, in drugih esencialnih snovi primerne energijske in hranilne gostote. Obenem naj bo prehranski vnos uravnotežen z energijsko porabo, predvsem pa s telesno dejavnostjo, ki pozitivno prispeva k zmanjševanju in ohranjanju telesne teže ter krepi in ohranja zdravje in dobro počutje.
