Resnica o avtizmu: Ali je porast diagnoz res zaskrbljujoč?

Porast diagnoz avtizma sproža burne odzive. A medtem ko nekateri govorijo o epidemiji, strokovnjaki ponujajo povsem drugačno razlago.

Avtizem je razvojna motnja, ki vpliva na procesiranje informacij v možganih. Posamezniki z avtizmom imajo težave na področjih socialne komunikacije, interakcije in fleksibilnega mišljenja. Ker pa se te težave kažejo zelo različno – od blagih posebnosti do večjih izzivov – govorimo o motnji avtističnega spektra (MAS).

Po podatkih Svetovalnice za avtizem ima eno izmed motenj avtističnega spektra kar 1,1 odstotek posameznikov po svetu. V zadnjih 20 letih pa se je število diagnoz avtizma povečalo za približno 300 odstotkov, poročajo na strani šole John Hopkins Bloomberg School of Public Health.

V javnosti se zato pojavljajo pomisleki o “epidemiji avtizma” in skrbi glede možnih vzrokov.

Epidemija avtizma?

Ameriški minister za zdravje Robert Kennedy mlajši je aprila letos sprožil burno razpravo, ko je govoril o “alarmantnem porastu števila diagnoz avtizma” v zadnjih desetletjih in celo o “epidemiji avtizma”.

Zaradi potencialno zavajajoče narave takšnih izjav so se odzvali strokovnjaki, ki opozarjajo na pomen konteksta:

“Navidezni porast diagnoz avtizma v ZDA je predvsem posledica večje ozaveščenosti, razširjenih diagnostičnih meril in napredka pri prepoznavanju znakov – ne pa nujno dejanskega povečanja števila primerov,” je za Medical News Today pojasnil specialist družinske medicine David Cutler.

Ključni dejavniki za porast diagnoz avtizma

Cutler je izpostavil tri glavne dejavnike za porast števila diagnoz avtizma:

1. Boljše prepoznavanje znakov in zgodnejše diagnosticiranje

Od leta 2006 pediatri priporočajo redne preglede otrok za znake avtizma pri 18 in 24 mesecih, kar omogoča zgodnejšo diagnozo tudi blažjih oblik, ki so prej ostale spregledane, in prispeva k večjemu številu odkritih primerov.

Dve deklici iz različnega okolja skupaj sestavljata sestavljanko, kar je lahko način za spodbujanje sodelovanja in socialnih veščin pri otrocih z avtizmom.

Poleg tega so bili otroci z blažjimi razvojnimi težavami v preteklosti pogosto diagnosticirani z motnjo pozornosti ali učnimi težavami, danes pa pogosteje prepoznamo, da gre lahko za simptome motnje avtističnega spektra.

2. Večja ozaveščenost in družbene spremembe

Z naraščajočo ozaveščenostjo o avtizmu se spreminjajo tudi družbeni pristopi k diagnozi. Boljša informiranost staršev, učiteljev in zdravstvenih delavcev ter natančnejše razumevanje avtističnega spektra prispevata k rasti diagnosticiranih primerov avtizma.

Cutler pojasnjuje, da se to še posebej odraža pri skupinah, ki so bile dolgo premalo diagnosticirane, kot so ženske in rasne manjšine.

Zgodovinsko marginalizirane skupine imajo zdaj lažji dostop do ustreznih testiranj, kar prav tako vpliva na porast števila postavljenih diagnoz.

3. Razširitev definicije avtizma

V zadnjih dveh desetletjih se je definicija avtizma spremenila in razširila, tako da zdaj vključuje tudi nekatere motnje, ki so bile prej obravnavane kot ločene diagnoze, kot sta Aspergerjev sindrom in pervazivne razvojne motnje. Te motnje zdaj sodijo pod širši pojem motnje avtističnega spektra (MAS), kar vpliva na statistiko.

Kakšni so vzroki za avtizem?

Motnje avtističnega spektra so posledica bioloških sprememb v razvoju možganov, pri čemer natančen vzrok ni znan. Najpogosteje gre za kombinacijo genetskih dejavnikov, presnovnih in biokemičnih dejavnikov ter nevroloških zapletov.

Dokazano pa je, da avtizma ne povzročajo vzgoja, socialne okoliščine odraščanja ali različna cepiva, pojasnjujejo na spletni strani programa Mira.

Zakaj je porast diagnoz dobra novica?

Porast števila diagnoz avtizma kaže na izboljšane diagnostične postopke in napredek v zdravstvu, ne pa na zdravstveno krizo. Pomeni namreč, da lahko več posameznikov dobi ustrezno pomoč, ko jo potrebuje.

Zgodnja diagnoza omogoča:

hitrejši dostop do ustreznih terapij in izobraževalnih programov,
več možnosti za vključevanje v družbo,
boljšo kakovost življenja posameznikov z avtizmom in njihovih bližnjih,
večjo ozaveščenost in razumevanje diagnoze,
zmanjševanje stigme.

Kam po pomoč in več informacij?

Če se vam zdi, da se vaš otrok razvija ali na situacije odziva popolnoma drugače kot njegovi vrstniki, se o tem posvetujte z njegovim pediatrom ali psihologom. Obrnete se lahko tudi na Centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov, mentalno-higienske dispanzerje v zdravstvenih domovih, svetovalne centre za avtizem ali Pediatrično kliniko v Ljubljani.

Dodatne informacije o motnjah avtističnega spektra pa lahko najdete na naslednjih spletnih straneh: