»Slovenci smo na področju zdravljenja neplodnosti zelo uspešni in se pri tem uvrščamo neposredno za Dansko,«
je povedala dr. Eda Bokal Vrtačnik, strokovnjakinja na področju zdravljenja neplodnosti. Pare, ki po letu dni nezaščitenih spolnih odnosov ne zanosijo, je pozvala, naj čim prej pričnejo z obravnavo, saj z vsakim letom starosti možnost uspešnega izzida zdravljenja pada.
Žal se še vedno ne da izogniti primerom, ko medicina ne more pomagati do starševstva. Takrat kot možnost in priložnost nastopi posvojitev.
Pomembno vlogo v postopku posvojitve imajo centri za socialno delo, ki pa so na tem področju različno podkovani in, po besedah direktorice CSD Jesenice Anite Bregar, tudi kadrovsko precej podhranjeni.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je na tiskovni konferenci napovedala, da
“reorganizacija centrov za socialno delo prinaša pozitivne spremembe. Te si lahko obetamo zlasti od ustanovitve težko pričakovanih regijskih centrov, na katerih bodo bodoči posvojitelji lahko dobili ustrezno strokovno pomoč in nadaljnje smernice v postopku. Leti 2016 in 2017 prinašata dolgo pričakovane ukrepe, pri katerih bo imela prednost stroka pred politiko,”
je obljubila.
Številni posamezniki opozarjajo, da je nekaj priložnosti za posvojitev tudi znotraj ukrepa rejništva. Socialna delavka Marta Tomec je spregovorila o vzrokih za dolgotrajna rejništva, ki naj bi bila po zakonu začasen ukrep in predstavila tudi nekaj primerov dobre prakse.
Specialistka klinično-psihološkega svetovanja Nataša Banko, ki se s posvojitvami ukvarja že skoraj tri desetletja, je odgovarjala na vprašanja, kdaj je par pripravljen in primeren za posvojitev in v katerih primerih bi posvojitev morda odsvetovala. Posebej je izpostavila pomen varne navezanosti otroka na starše in prvi pogoj za to – čas za odnos s svojim otrokom. Poudarila je, da opaža, da za nekatere ljudi otrok postaja »razstavni eksponat, oz. modna muha«, njihov motiv za posvojitev tako ni ustrezen. Zato opozarja, da
“pari ne bi smeli dobili ocene primernosti za posvojitev brez, da bi predhodno opravili kvaliteten in usmerjen program priprave.”
Na dogodku je bila predstavljena tudi njena knjiga Larimar, za vedno ljubljena. Knjiga na subtilen način predstavlja pot posvojitve, ki jo prehodijo vsi udeleženi v postopku, hkrati pa na nevsiljiv način ponuja smernice za odnose med starši in otroki. Knjigi je priložena tudi zgoščenka z zgodbo in glasbo, ki je razveselila zlasti najmlajše. Larimar je namenjena tako otrokom kot staršem, pa tudi vsem drugim, ki se pri svojem delu srečujejo s populacijo posvojenih otrok. Bralcu omogoča razumevanje posvojitve s strani vseh udeležencev, otroku pa vpogled v to kdo in kakšen je, predvsem pa, koliko je ljubljen. Primerna je tako za predšolske otroke, kot tudi starejše. Izkušnje pa so celo pokazale, da zgodba veliko pomeni tudi odraslim posvojenim posameznikom.
Knjigo Larimar priporočamo v branje posvojiteljem in otrokom, dedkom, babicam, vzgojiteljem, učiteljem, strokovnim delavkam CSD in širši javnosti za boljše razumevanje tega, kar vsem vpletenim v življenja prinese posvojitev otroka.
Knjiga in zgoščenka sta na voljo v spletni trgovini Založbe Chiara. Celoten izkupiček od prodaje bo avtorica namenila organizaciji in izvedbi brezplačnih spomladanskih delavnic za bodoče posvojitelje in tiste, ki že imajo posvojenega otroka.
Nakup knjige >
Knjiga + zgoščenka >
Okrogla miza je odprla tudi številna pomembna vprašanja in ponudila zanimive odgovore. V javni razpravi so poleg govornic sodelovali tudi številni posvojitelji in predstavili stališča, ki temeljijo na osebnih izkušnjah. Rejniki so opozarjali predvsem na dejstvo, da jim ob namestitvi otroka ne pripada niti dan dopusta, kar otežuje proces varne navezanosti, ki jo taki otroci še kako potrebujejo, saj so največjo škodo utrpeli prav na področju odnosov.
Poseben pečat je dogodku vtisnil Luka Klanšek, mladenič, ki je bil tudi sam posvojen. Na dogodku je doživeto prebiral odlomke iz zgodbe posvojene deklice Larimar in spregovoril tudi o svoji izkušnji. S svojo osebno zgodbo in zadovoljnim življenjem v posvojiteljski družini, daje lep zgled, pogum in veliko zaupanja vsem – posvojiteljem in posvojenim otrokom.
Luka je okroglo mizo sklenil z iskreno zahvalo svojim staršem in simbolično tudi vsem ostalim posvojiteljem, ki potrebe svojih otrok tako srčno postavljajo pred svoje lastne in jim nudijo dom in ljubezen.
