Kdaj je v primeru raka dojk potrebna odstranitev celotne dojke ali celo obeh, kako in kdaj poteka rekonstrukcija, za Med.Over.Net pojasnjuje kirurg doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Pove, da odstranitev dojke (mastektomija) predstavlja za žensko velik stres in močno vpliva na samopodobo. “Zato je izjemnega pomena, da z rekonstrukcijo odpravimo estetsko motnjo, ki nastane po mastektomiji. S tem ponovno vzpostavimo telesno celovitost, izboljšamo samopodobo, povrnemo občutek ženstvenosti, privlačnosti in samozavesti, kar vodi v boljšo psihično, socialno, emocionalno in poklicno rehabilitacijo ter boljšo kakovost življenja.”
Mastektomija je indicirana:
• V primeru neugodnega razmerja med velikostjo tumorja in velikostjo dojke (ohranitvena operacija dojke ne prinaša zadovoljivega estetskega rezultata).
• Če je tumorjev v dojki več in so v različnih kvadrantih dojke.
• V primeru vnetnega raka dojk po zaključenem predoperativnem sistemskem zdravljenju.
• V primeru kontraindikacij za pooperativno obsevanje, s katerim nadaljujemo lokalno zdravljenje v primeru ohranitvene operacije dojk.
Različni tipi rekonstrukcije
Ko lečeči onkolog seznani bolnico z diagnozo in predvidenim kirurškim zdravljenjem – mastektomijo – , se ji razloži tudi možnost rekonstrukcije dojke. “Če bolnica izkaže interes, jo naročimo na onkološko-rekonstruktivni konzilij, kjer so navzoči kirurg onkolog, rekonstruktivni kirurg in radioterapevt. Bolnici glede na obseg raka dojk, spremljajoče bolezni in razvade, telesne danosti in njene želje svetujemo, kakšen tip rekonstrukcije je zanjo najbolj primeren. Poznamo rekonstrukcije z lastnim tkivom (režnjem), vsadki in kombinacijo obojega,” razloži dr. Perhavec. Doda, da za rekonstrukcijo z lastnim tkivom niso primerne bolnice z indeksom telesne mase nad 35 (pri indeksu telesne mase med 30 in 35 se odločajo individualno) in bolnice, ki kadijo in ne prekinejo s kajenjem vsaj štiri tedne pred operativnim posegom.
“Na Onkološkem inštitutu opravijo letno okrog 200 rekonstrukcij dojk. Rekonstruirana dojka ni funkcionalna – ne omogoča dojenja. Bolnico po zaključeni rekonstrukciji navadno spremlja le onkolog. V primeru estetskih težav z rekonstruirano dojko jo ponovno napoti k rekonstruktivnemu kirurgu na posvet o smiselnosti korekcijskih posegov na dojki. Včasih je potrebna tudi zamenjava vsadka.”
Kirurg doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana
Kdaj ni mogoča?
Kot je uvodoma povedal dr. Perhavec, starostne omejitve za rekonstrukcijo dojke ni, v primeru odstranitve dojke se je ne opravi takoj v primeru, ko vpliva na potek onkološkega zdravljenja. “Pri bolnicah z visokim stadijem bolezni je smiselno rekonstrukcijo odložiti za vsaj dve leti po zaključenem zdravljenju. Pri bolnicah z metastatsko boleznijo pa rekonstrukcije praviloma ne opravimo, saj se povsem osredotočimo na zdravljenje onkološke bolezni. Za rekonstrukcijo tudi niso primerne bolnice s številnimi pridruženimi boleznimi zaradi podaljšanja trajanja operacije in velike možnosti pooperativnih zapletov,” razloži.
Odstranitev obeh dojk
Po besedah dr. Perhavca obe dojki odstranijo v primeru obojestranskega raka dojk ali v primeru visoke ogroženosti za raka dojk (preventivna operacija). “V Sloveniji se približno četrtina zdravih žensk, ki imajo potrjeno visoko družinsko ogroženost za raka dojk (nosilke mutacij genov z visoko penetranco za raka dojk – genska penetranca je lastnost gena, da se fenotipsko izrazi), odloči za preventivno odstranitev dojk. Od teh se jih več kot 95 odstotkov odloči tudi za rekonstrukcijo dojk, ki je v Sloveniji v celoti pokrita s strani zavarovalnice,” sklene dr. Andraž Perhavec.
