Glavkom ali zelena mrena je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu, ki se največkrat pojavi po 40. letu starosti. Njegova pogostnost s staranjem narašča. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima v Sloveniji glavkom skoraj 25 tisoč Slovencev. Ker bolezen poteka brez večjih težav, polovica obolelih ne ve, da ga ima. Vsaj pet odstotkov od teh jih oslepi.
Po vsem svetu 12. marec praznujemo kot svetovni dan glavkoma, ob tem pa želijo v Lekarniški zbornici Slovenije opozoriti na znake tihega ubijalca vida, ki prizadene približno 20 odstotkov ljudi, starejših od 40 let.
»Najpogostejša oblika glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja. Pri ljudeh, starih okoli 40 let se pojavi zelo redko, zbolita dva od tisočih, pri starejših od 80 let pa zbolijo štirje do pet ljudi od stotih. Od ljudi, ki imajo glavkom, jih v razvitem svetu vsaj 5 odstotkov oslepi na obe očesi. Zaradi staranja prebivalstva lahko v prihodnjih letih pričakujemo naraščanje števila zbolelih in oslepelih za glavkomom,«
pravi nacionalni koordinator farmacevtske skrbi pri Lekarniški zbornici Slovenije Bojan Madjar, mag. farm., spec.
Kako preprečiti glavkom
Ključna pri pravočasnem prepoznavanju glavkoma je preventiva, torej redni pregledi pri strokovnjaku oftamologu.
Po 40. letu bi morali na pregled vsaj vsaki dve do tri leta. Če je glavkom odkrit dovolj zgodaj, lahko večinoma ohranimo dobro vidno funkcijo, kar je zelo pomembno.
V Lekarniški zbornici poudarjajo tudi pomen samotestiranja vidnega polja, saj glavkom velikokrat poteka asimetrično. Samotestiranje izvedemo tako, da si izmenično pokrivanje eno in drugo oko.
»Glavkom sodi v skupino očesnih bolezni, ki povzroči napredujočo okvaro vidnega živca na mestu, kjer izstopa iz očesa in prenaša vidno informacijo do možganov. Nastane takrat, ko začnejo propadati živčna vlakna vidnega živca. Napreduje brez bolečin ali drugih simptomov in vodi do okvare vida ter celo slepote,«
pojasni mag. Madjar in nadaljuje, da se glavkom lahko pojavi tudi kot posledica drugih bolezni, denimo diabetesa, v tem primeru gre tako za sekundarni glavkom.
»Vseeno je večina oblik primarnih in nastanejo brez poznanega vzroka. Okvara vida, ki je nastala zaradi glavkoma, pa se z zdravljenjem ne da odpraviti« še dodaja.
Posvetujte se z oftalmologom na forumu Oftalmologija …
Dejavniki tveganja za glavkom
Dejavniki tveganja za nastanek bolezni so visok očesni tlak, dedna obremenjenost, visoka starost, kratkovidnost, večja od -4, ter določene srčno-žilne bolezni.
»Dovolj zgodnja diagnostika ima izjemen pomen, saj lahko z njo oftalmologi upočasnijo ali celo ustavijo potek bolezni. Oslepijo tisti, ki pridejo prepozno,« meni mag. Bojan Madjar.
V številnih raziskavah so potrdili, da znižanje očesnega tlaka prepreči oziroma upočasni nastanek glavkoma in njegovo napredovanje.
»Načeloma najprej uvedemo zdravljenje z očesnimi kapljicami. Te delujejo na dva načina: ali zmanjšajo nastajanje tekočine v očesu ali povečajo njeno odtekanje iz očesa, nekatere delujejo na oba načina. Prav slabše odtekanje očesne tekočine iz očesa je vzrok, da se očesni tlak zviša. Ciljno vrednost zdravljenega očesnega tlaka postavijo za vsakega bolnika posebej, mora pa biti varna, kar pomeni, da naj upočasni bolezen,«
razloži nacionalni koordinator farmacevtske skrbi pri Lekarniški zbornici Slovenije. Dodaja še, da je času zdravljenja pomembna tudi lekarniška svetovalna storitev Pregled uporabe zdravil.
»Magister farmacije si vzame čas za osebni posvet z bolnikom, mu svetuje glede pravilne uporabe zdravil, izdanih na recept, in namenu zdravljenja z njimi. Med posvetom lahko bolnik povpraša za dodatne informacije in napotke ter razreši morebitne težave, povezane z zdravili, in se seznani s predlogi za njihovo odpravo. Ob tem magister farmacije pripravi tudi osebno kartico zdravil – seznam, kjer so navedena vsa bolnikova zdravila in dodatne podrobnejše informacije za pravilno in varno uporabo zdravil. S tem bo imel bolnik boljši pregled in nadzor nad potekom zdravljenja. Osebno kartico zdravil lahko bolnik uporabi tudi, ko obišče zdravnika ali je napoten v bolnišnico, je tudi koristen pripomoček za svojce, ki skrbijo za zdravljenje bolnika,«
še pojasni nacionalni koordinator farmacevtske skrbi pri Lekarniški zbornici Slovenije Bojan Madjar.
