V svetu, kjer se čedalje bolj zavedamo vpliva človeka na okolje, trajnostne rešitve postajajo ključnega pomena za prihodnost našega planeta. Skrbi in pomisleki se pojavljajo predvsem, ko govorimo o plastiki. Po podatkih spletnega vira Waste Direct kar 91 % plastičnih odpadkov širom sveta ostane nerecikliranih. Britanski strokovnjaki celo pričakujejo, da se bo do konca letošnjega leta, v primeru, če ne bomo nemudoma ukrepali, svetovna količina tovrstnih odpadkov povzpela na vrtoglavih 460 milijonov ton. World Population Review ugotavlja, da naj bi daleč največ plastike zavrgle Kitajska, Brazilija, Indonezija, ZDA, Indija in Tajska. Na tej točki se je smiselno vprašati, kakšno je stanje v Sloveniji.
Toliko plastike zavržemo v Sloveniji
Po zadnjih dostopnih podatkih na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS) v Sloveniji letno nastane nekaj več kot 60.000 ton odpadne plastike. Enako količino smo jo lansko leto uspeli tudi reciklirati. Ugotovitve raziskovalcev pomenijo, da smo na dobri poti pri zapiranju kroga rabe plastike. Čeprav so številke spodbudne, ne smemo pozabiti na nujnost nadaljnjega recikliranja in ozaveščanje potrošnikov.
Velik problem predstavljajo predvsem plastenke. Vsaka od njih ima svojo zgodbo, njihove končne destinacije pa so odvisne od nas. Nekatere končajo v naravi, druge pa dobijo novo priložnost. Recikliran politetilen tereftalat (rPET) paje dokaz, da tudi plastika lahko dobi drugo življenje in s tem postane del nečesa boljšega.
rPET: Kaj je to?
Oznaka rPET pomeni reciklirani polietilen tereftalat ali reciklirani PET. Uporaba plastike rPET je v porastu predvsem zaradi nizkoogljičnega odtisa, kar vodi v prihranek surovin z manj energije in večjo možnost recikliranja, ki pripomore k zmanjševanju odpadkov. Tako vedno več blagovnih znamk, ki so okoljsko osveščene, prehaja iz uporabe plastenk iz klasičnega PET na rPET.

Slovenija reciklira na polno – a eno podjetje gre še dlje
Slovenci in številna naša podjetja smo precej vešči pri recikliranju in uporabi okolju prijazne embalaže. Ena takšnih je tudi blagovna znamka Zala, ki se že od prvega dne zavezuje k izpolnjevanju visokih okoljevarstvenih meril in ostaja vodilna znamka vod na področju okoljske ozaveščenosti v Sloveniji.
Naravna mineralna voda Zala izvira iz območja neokrnjene narave v občini Kostel. Njeno kakovost pristojni spremljajo pod budnim očesom neposredno pri izviru. Zala pa ne skrbi samo za naše zdravje, temveč tudi za dobrobit planeta. V letu 2019 je z menjavo oblike grla plastenk znižala težo plastenke in pokrovčka, prav tako pa je zmanjšala tudi gramaturo etiket. Z izvedenimi ukrepi je zmanjšala količino plastične embalaže ter posledično zmanjšala tudi škodljiv vpliv na okolje.

Ves embalažni material naravne mineralne vode Zala je zasnovan tako, da predstavlja 100 % reciklabilnost. “PET plastenke vsebujejo 20 % r-PET,” sporočajo pristojni in nadaljujejo, da »bomo v prihodnje njegovo vsebnost še povečevali pri čemer bomo skrbno spremljali in zagotavljali, da to ne bo vplivalo na kakovost končnega proizvoda.«
Plastenke za vodo Zala so narejene iz polietilen tereftalata (PET), ki ne vsebuje bisfenola A (BPA). Na plastenki lahko zasledite tudi označbo, ki omogoča ločevanje različnih vrst plastenk z namenom lažjega sortiranja in recikliranja. “Reciklirani PET se lahko uporablja za proizvodnjo drugih materialov in tudi za proizvodnjo novih plastenk,” pišejo na uradni spletni strani naravne mineralne vode Zala.
Zato prisegamo na Zalo
Vsaka kapljica Zale se zbira iz 56 km2 življenja, polnega gozdov, skritih dolin in sončnih jas. Ker naravi ni kaj dodati, Zala prispe do nas brez dodatnih tehnoloških postopkov, pri tem pa ohrani bogato vsebnost mineralov, kot sta kalcij ter magnezij.
Blagovna znamka se vse od prvega dne zavezuje k izpolnjevanju visokih okoljevarstvenih meril in ostaja vodilna znamka vod na področju okoljske ozaveščenosti v Sloveniji. Verjetno je tudi to eden od razlogov, da je Zala že 22 let vodilna v svoji kategoriji.

