Razumevanje kožnega raka: Vodič po simptomih, zdravljenju in preprečevanju

V nadaljevanju boste spoznali različne vrste kožnega raka, pri čemer izpostavljamo značilnosti in resnost posamezne vrste. Med strategijami preprečevanja je pregled znamenj izpostavljen kot ključni ukrep za zgodnje odkrivanje, ki znatno poveča možnosti za uspešno zdravljenje

Vrste kožnega raka

Kožni rak ima eno najvišjih svetovnih pojavnosti med vsemi oblikami raka. Delimo ga na melanomskega in nemelanomskega. Med nemelanomskega uvrščamo bazalnocelični karcinomom (BCC) in kožni ploščatocelični karcinom (SCC). Število teh rakov že vrsto let narašča. To je verjetno posledica kombinacije boljšega odkrivanja kožnega raka, pogostejše izpostavljenosti soncu in daljšega življenja ljudi. 

Kako izgleda kožni rak?

Kako izgleda melanom?

Obstaja več podtipov melanoma:

• Melanom s površinskim širjenjem: je najpogostejši. Kaže se kot pigmentirana lezija, ki je spremenila velikost, obliko ali barvo. Najpogosteje se pojavi na trupu pri moških in na nogah pri ženskah.
  
• Nodularni melanom: se običajno pojavi na glavi in ​​vratu starejših ljudi; hitro raste in se običajno kaže kot čvrste, simetrične in enakomerno pigmentirane papule ali noduli, ki lahko razjedajo in krvavijo.

• Lentigo maligna (znana tudi kot Hutchinsonova pega): se razvije kot počasi rastoča pigmentirana makula, ki lahko ostane omejena več let. Ko postane invaziven, je znan kot lentigo maligna melanom in lahko hitro napreduje. Veliko pogostejši je pri starejših od 60 let.

• Akralni lentiginozni melanomi: se pojavljajo izključno na dlaneh in podplatih ter pod nohti. Med belci so neobičajno, pogosteje se pojavijo pri ljudeh s pigmentirano ali azijsko kožo. Običajno so videti kot velika pigmentirana makula, vendar lahko posnemajo bradavice. 

Kako izgleda bazalnocelični karcinom (BCC)?

Običajno se pojavi na glavi, vratu, trupu in okončinah. Obstaja več podtipov, ki se lahko kažejo drugače:

• Nodularni: se običajno nahajajo na obrazu, izgledajo kot biserno rožnate ali bele cistične papule ali vozliči.
  
• Površinski: so običajno na zgornjem delu trupa in ramenih, izgledajo kot eritematozni, luskasti plaki z biserno belimi robovi. Pogosto so veliki (> 20 mm) in počasi rastejo.
  
• Infiltrativni: se običajno pojavijo na obrazu in se kažejo kot voskaste, brazgotinam podobne lezije kožne barve; ponavadi se ponavljajo in lahko infiltrirajo kožne živce.
  
• Pigmentirani: so rjave, modre ali sivkaste lezije, ki so lahko podobne melanomom. 

Kako izgleda ploščatocelični karcinom (SCC)?

SCC se običajno pojavijo na področjih, ki so pogosto izpostavljena soncu: obraz, lasišče, ušesa, vrat in zgornje okončine. Običajno se pojavijo bodisi kot čvrsta, nodularna lezija s skorjo ali kot razjeda brez skorje. Vendar je njihov videz spremenljiv in je nanje treba posumiti pri kateri koli leziji, ki je večja od 1 cm, se ne celi, je keratinizirana ali prekrita s skorjo in ima dokumentirano širitev v zadnjih 8 tednih.

Visoko tvegani SCC vključujejo:

            → tiste na ustnicah in ušesih,
            → tiste na mestih, ki niso izpostavljena soncu,
            → tiste na področjih predhodne poškodbe,
            → tiste, ki so večji od 2 cm v premeru,
            → tiste, ki se pojavijo pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom
            → tiste, ki so ponovitev predhodno zdravljene lezije. Ti imajo večjo verjetnost metastaz
            in ponovitve po zdravljenju. 

Vzroki

Kožni rak se pojavi, ko pride do napak (mutacij) v DNK kožnih celic. Mutacije povzročijo, da celice nekontrolirano rastejo in tvorijo množico rakavih celic. Kožni rak se začne v zgornji plasti kože – povrhnjici. Povrhnjica je tanka plast, ki zagotavlja zaščitno prevleko kožnih celic. Vsebuje tri glavne vrste celic:

1. Skvamozne: ležijo tik pod zunanjo površino in delujejo kot notranja obloga kože.
2. Bazalne: se nahajajo pod skvamoznimi celicami, proizvajajo nove kožne celice. 
3. Melanocitne: se nahajajo v spodnjem delu povrhnjice in proizvajajo melanin, pigment, ki daje koži normalno barvo. Več ko smo na soncu, več melanina proizvedejo melanociti, zato da zaščitijo globlje plasti kože.

Velik del poškodb DNK v kožnih celicah je posledica ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga najdemo v sončni svetlobi in v lučeh, ki se uporabljajo v solarijih. Vendar pa se kožni rak razvije tudi na koži, ki običajno ni izpostavljena sončni svetlobi. To pomeni, da lahko tudi drugi dejavniki prispevajo k nastanku kožnega raka, na primer izpostavljenost strupenim snovem ali padec imunskega sistema. 

Dejavniki tveganja 

Glavni dejavniki tveganja, ki povečajo pojavnost melanoma so:

• Starost: pojavnost kožnega raka naraste po 50 letu starosti, z vrhuncom pri 75ih. Vseeno pa ne smemo pozabiti, da je 25 % melanomov diagnosticiranih pri osebah, starih 50 let in manj. 
• Izpostavljenost UV sevanju: to ne vključuje le dolgotrajne izpostavljenosti, ampak tudi kratka obdobja intenzivne izpostavljenosti soncu ali opeklin, zlasti v otroštvu ali pri uporabi solarija. 80 % melanomov posledica izpostavljenosti UV. 
• Pozitivna družinska anamneza: nekdo v družini je že imel kožnega raka. 
• Imunska pomanjkljivost
• Veliko število znamenj 
• Svetla polt

Glavni dejavniki tveganja, ki povečajo pojavnost nemelanomskega kožnega raka: 

• Svetla polt
• Modre/zelene oči
• Rdeči/blond lasje 
• Moški spol
• Kajenje

Metode zdravljenja

Dodatno zdravljenje lahko vključuje: 

Metoda zdravljenja se razlikuje glede na velikost, vrsto, globino in lokacijo lezije. Majhni, na površino kože omejeni kožni raki, morda ne bodo potrebovali dodatnega zdravljenja razen začetne kožne biopsije.

1. Zamrzovanje (kriokirurgija): spremembo zamrznemo s tekočim dušikom, odmrlotkivo odpade, ko se odtali.
   
2. Ekscizijska kirurgija: spremembo izrežemo, pomembno je da zajamemo celotno rakasto tkivo z okoliškim robom zdrave kože. V nekaterih primerih se lahko priporoči široka ekscizija, pri kateri odstranimo še večji del zdrave kože okoli tumorja.
   
3. Mohsova operacija: med operacijo se odstranjuje posamezne plasti kože in se vsako plast pregleda pod mikroskopom. Postopek se nadaljuje dokler ne odstranimo vseh nenormalnih celic. Ta postopek je namenjen večjim, ponavljajočim se ali težko ozdravljivim kožnim rakom. Pogosto se uporablja na področjih, kjer je treba ohraniti čim več kože, na primer na nosu, pri tem postopku namreč ne vzamemo prekomerne količine okoliške zdrave kože.
   
4. Kiretaža in elektrodesikacija: po odstranitvi večine spremembe s pomočjo kurete (naprava s krožnim rezilom) postrgamo plasti rakavih celic. Električna igla uniči vse preostale rakave celice.
   
5. Zdravljenje z obsevanjem: za ubijanje rakavih celic se uporabi visoko zmogljive energijske žarke, kot so rentgenski žarki. Zdravljenje z obsevanjem se uporabi, kadar med operacijo raka ni mogoče popolnoma odstraniti.
   
6. Kemoterapija: za ubijanje rakavih celic se uporabijo zdravila. Pri raku omejenem na zgornjo plast kože, so to lahko kreme ali losjoni, ki se nanesejo neposredno na kožo. Sistemska kemoterapija pa se uporablja za zdravljenje kožnega raka, ki se je razširil na druge dele telesa.
   
7. Fotodinamična terapija: to zdravljenje uniči kožne rakave celice s kombinacijo laserske svetlobe in zdravil, zaradi katerih rakave celice postanejo občutljive na svetlobo.
   
8. Biološka terapija: za ubijanje rakavih celic se uporabi imunski sistem telesa. 

Ali je kožni rak ozdravljiv?

Kožni rak je iz leta v leto pogostejši. Bazalnocelični karcinom ostaja najpogostejša kožna neoplazma, ki je večinoma ozdravljiva že s preprostim izrezom. Tudi ploščatocelični karcinom je načeloma ozdravljiv z lokalnim izrezom, zlasti če ga ujamemo v fazi predmalignih lezij, ki jim rečemo aktinične keratoze. Te lahko odstranimo z izrezom, krioterapijo ali kiretažo. Ploščatocelični karcinom lahko napade globlje strukture in metastazira, zato je zgodnja diagnoza ključnega pomena.

Najbolj agresiven je maligni melanom, če ga ne ujamemo v dovolj zgodnji fazi. Odgovoren je kar za do 90 % smrti zaradi kožnega raka. Če ga ujamemo dovolj zgodaj pa je 5-letno preživetje do 95 %.

Kje se nahaja dober dermatolog v Ljubljani?

Za preventivo kožnega raka lahko veliko naredimo sami. Ker je izpostavljenost soncu najpomembnejši dejavnik tveganja, se je potrebno poučiti o varni izpostavitvi soncu. To vključuje izogibanje soncu v času največje količine ultravijoličnega B sevanja, pravilno uporabo kreme za sončenje ter zaščitnih oblek in vsesplošno izogibanje načrtnemu sončenju. Poleg tega je izrednega pomena, da znamo svoje telo opazovati. Tako bomo v primeru, da se na koži pojavi nova sprememba, ki ima potencial kožnega raka, to hitro opazili in ustrezno ukrepali. V primeru, da na koži opazite spremembo z nepravilnimi robovi, ki hitro raste in spreminja barvo, nemudoma obiščite zdravnika. Tudi pregled obstoječih znamenj pri specialistu je dobra ideja, ta bo namreč lahko ocenil katera imajo večji maligni potencial in jih odstranil še preden bi se lahko razvila v kaj nevarnejšega. Za tiste, ki iščejo dobrega dermatologa v Ljubljani, je NYD klinika odlična izbira za celovite storitve na področju dermatologije, njeni specialisti vam bodo z veseljem priskočili na pomoč.

Viri