Potrošniške organizacije so na testu preizkusile različne vrste izdelkov, ki obljubljajo, da bodo odgnali komarje. Test je bil še posebej zanimiv, ker so “klasičnim” razpršilom ob bok postavili novejše “izume” kot so zapestnice, obeske za ključne, pa tudi aplikacije za pametni telefon, ki naj bi odganjale komarje. Izkazalo se je, da so v borbi proti komarjem še vedno najučinkovitejša “klasična” razpršila.
Princip delovanja repelentov (to so sredstva, ki ščitijo pred piki žuželk) je, da pri žuželkah (komarjih) blokirajo receptorje, s katerimi zaznavajo človekov vonj, ali pa, da izdelki oddajajo takšen vonj, ki žuželke odganja. Najbolj znana in tudi najbolj raziskana učinkovina v repelentih, ki nas varuje pred piki komarjev, je dietiltoluamid ali DEET. Poleg njega proizvajalci uporabljajo tudi icaridine in IR 3535 ali EBAAP. Zeliščne sestavine, zlasti olja, pridobljena iz različnih rastlin (citronela – limonina trava, listi evkaliptusa), so alternativne rešitve. Učinkovitost repelenta je odvisna tudi od drugih okoliščin. Repelent je npr. tem manj učinkovit, čim toplejša je koža, učinkovitost pa je slabša tudi pri intenzivnem športnem udejstvovanju, ko se potimo.
“Krvoločni” praktični preizkus
“Vsak izdelek so preizkusili štirje udeleženci. Potem, ko so jim v laboratoriju dobro umili roko z milom brez vonja in jo razkužili, so na podlaket nanesli izdelek za odganjanje komarjev. Pol ure po nanosu je vsak prostovoljec za tri minute potisnil roko v posebno kletko, v kateri je bilo po 200 samic dveh vrst komarjev (eni pikajo podnevi, drugi ponoči),”
je predstavila praktični del testiranja Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala:
“Dnevni« komarji so najbolj odporni na repelente in če je izdelek uspešen pri odganjanju te vrste komarjev, je zelo verjetno, da bo uspešno preprečil tudi pike komarjev drugih vrst. Postopek smo nato v naslednjih osmih urah ponavljali vsake pol ure, oziroma do izteka delovanja repelenta, kot ga je navedel proizvajalec.” V 24-ih urah po nanosu so tudi opazovali udeležence, če bi se pri njih pojavila alergična reakcija, npr. rdečica na koži, srbenje, vnete oči ali slabost. “Dobro je, da pri nobenem od udeležencev nismo opazili neprijetnih stranskih učinkov,”
je izpostavila Urša Šmid Božičevič.
Najbolj učinkovita so razpršila
Na testu so se najbolje izkazala razpršila, ki vsebujejo eno od poznanih učinkovitih kemikalij, najpogosteje DEET.
“Praviloma so se bolje odrezali izdelki, ki vsebujejo DEET kot npr. IR3535 ali Icaridin, je pa seveda učinkovitost odvisna tudi od koncentracije aktivne sestavine (in drugih snovi v izdelku),”
je predstavila rezultate Urša Šmid Božičevič in dodala:
“Žal so se “naravni” izdelki, ki vsebujejo eterična olja, pri odganjanju komarjev izkazali za manj učinkovite.”
Nasvet ZPS: Previdno pri uporabi repelentov!
1. Najučinkovitejši repelenti vsebujejo kemikalije, zato moramo biti pri uporabi precej previdni. V sklopu testa smo ocenili tudi morebitno zdravstveno tveganje pri daljši uporabi teh sredstev (3 tedne). Strokovnjaki so izračunali, da pri zdravih uporabnikih ni večje nevarnosti, če so upoštevana varnostna opozorila, tveganje pa je največje v prvih minutah po nanosu. Če pa se boste odločili za “naravne” izdelke z eteričnimi olji, morate vedeti, da niso samo manj učinkoviti, prav eterična olja so med najpogostejšimi povzročitelji alergij.
2. Po nanosu dobro prezračite prostor. Ne vdihujte hlapov.
3. Ne pretiravajte: nanesite izdelek le na izpostavljene dele kože. Popršite lahko tudi oblačila. Skušajte se čim bolj zaščititi z oblačili, da bo čim manj gole kože.
4. Ne nanašajte izdelka na kožo, ki je poškodovana ali opečena od sonca.
5. Pazite, da ne pršite okoli sluznic, oči in ust. Če izdelek zaide v oči, ga sperite z mlačno vodo.
6. Če ste se namazali z izdelkom za zaščito pred soncem, počakajte 20 minut in šele potem nanesite izdelek za zaščito pred komarji. Po kopanju je treba zaščito pred komarji obnoviti.
7. Ostanke na koži izperite z vodo in milom.
8. Ne pršite v bližini hrane.
9. Če boste repelente nanašli na otroke, natančno preberite navodila za uporabo. Še posebej pomembno je, da upoštevate količino nanosa, ki jo priporoča proizvajalec. Pršila za otroke, mlajše od šestih mesecev, niso primerna. Dojenčka raje zaščitite z mrežo proti komarjem. Manjšim otrokom ne pršite rok, ker jih dajejo v usta.
10. Pri uporabi naj bodo pazljive tudi nosečnice in doječe matere. Priporočljivo je, da izdelke z veliko koncentracijo DEET (20 do 30 %) uporabljaje le od 6. meseca nosečnosti naprej. Še bolje je, če izdelkov, ki vsebujejo to kemikalijo, med nosečnostjo in v času dojenja sploh ne uporabljajo. Izogibajo naj se tudi izdelkom, ki vsebujejo IR 3535 ikaridin, ker še ni dovolj dokazov, da je ta učinkovina varna.
11. Neporabljeni ostanki repelentov, ki vsebujejo kemikalije, sodijo med nevarne odpadke.
Rezultati testa so objavljeni na spletni strani ZPS in v reviji ZPStest, julij-avgust 2015
