Številne študije so pokazale, da zmerni pivci vina uživajo daljše življenje z manjšim tveganjem za razvoj bolezni srca in druge kronične bolezni kot abstinenti. Na prvi pogled se to v prazničnem času sliši kot dobra novica, a ozadje pripoveduje precej manj praznično zgodbo o alkoholu.
Mit je namreč povezan s posameznimi spojinami rdečega vina, predvsem antioksidanta resveratrola, ki so ga raziskovali zaradi potencialnih ugodnih vplivov na zdravje, spomnijo na Prehrana.si, nacionalnem portalu o hrani in prehrani.
Zakaj so stare raziskave zavajale
“V preteklosti so resveratrol povezovali s t.i. francoskim paradoksom, ko so med prebivalci Francije kljub visokim prehranskim vnosom maščob opazili nepričakovano nizko pojavnost srčno-žilnih bolezni. Čeprav je to mogoče razlagati tudi z drugimi prehranskimi dejavniki, na primer večjimi količinami zaužite zelenjave in prehranske vlaknine, in rednim uživanjem oljčnega olja, se je začelo raziskovati tudi možne ugodne vplive resveratrola,” dodajajo.
Ta pogled na “alkohol kot eliksir je še vedno zakoreninjen v javni domišljiji,” meni dr. Tim Stockwell, profesor in raziskovalec s kanadskega inštituta za raziskavovanje uporabe snovi (Canadian Institute for Substance Use Research) na univerzi Victoria.
Njegova metaanaliza, objavljena v ugledni strokovni publikaciji Journal of Studies on Alcohol and Drugs, razriva nasprotno. Vzrok je preprost, je prepričan Stockwell. Študije, ki povezujejo zmerno pitje alkohola s koristmi za zdravje, imajo temeljne pomanjkljivosti v zasnovi.
Kaj je pokazala analiza 107 znanstvenih študij
Študije so se na splošno osredotočale na starejše odrasle in niso upoštevale življenjskih pivskih navad ljudi. Zato so zmerne pivce primerjali s skupinama abstinentov in občasnih pivcev, v katerih so bili nekateri starejši odrasli, ki so opustili ali zmanjšali pitje, ker so se pri njih pojavile različne zdravstvene težave. “Zaradi tega so ljudje, ki še naprej pijejo, v primerjavi z njimi videti veliko bolj zdravi,” pojasnjuje Stockwell.
A videz v tem primeru vara.
Stockwell in njegovi sodelavci so v analizo vključili 107 objavljenih študij, ki so spremljale ljudi v daljšem časovnem obdobju in preučevale povezavo med pivskimi navadami in dolgoživostjo. Ko so raziskovalci združili vse podatke, se je izkazalo, da je bilo tveganje za smrt v študijskem obdobju pri lahkih do zmernih pivcih (to so tisti, ki so pili med eno pijačo na teden in dvema na dan) v primerjavi z abstinenti za 14 % manjše.
Vendar so se stvari spremenile, ko so se raziskovalci bolj poglobili. Na voljo je bila peščica “bolj kakovostnih” študij, ki so vključevale ljudi, ki so bili na začetku razmeroma mladi (v povprečju mlajši od 55 let), in ki so zagotovile, da nekdanji in občasni pivci niso bili obravnavani kot abstinenti. V teh študijah zmerno pitje ni bilo povezano z daljšim življenjem.
Namesto tega so bile študije “slabše kakovosti” (starejši udeleženci, brez razlikovanja med nekdanjimi pivci in vseživljenjskimi abstinenti) tiste, ki so zmerno pitje povezale z daljšo življenjsko dobo.
Dejansko zmerno pitje verjetno ne podaljšuje življenja, ampak prinaša nekatere potencialne nevarnosti za zdravje, vključno s povečanim tveganjem za nekatere vrste raka. Zato nobena pomembna zdravstvena organizacija ni določila stopnje uživanja alkohola brez tveganja.
“Popolnoma varne stopnje pitja preprosto ni,“ ob tem še dodaja dr. Stockwell.
Za koliko dni ‘kozarček na dan’ dejansko skrajšuje življenje?
Dr. Stockwell je za Daily Mail ocenil, koliko lahko alkohol skrajša pričakovano življenjsko dobo:
- 2 pijači na teden (npr. kozarček vina ali piva): izguba 3–6 dni življenja;
- 7 pijač na teden: približno 2,5 meseca izgubljenega življenja;
- 35 pijač na teden: potencialno do 2 leti krajše življenje.
Stockwell poudarja, da so te številke povprečja – dejanski izid lahko pri posameznikih varira, a nikakor ne upravičuje pojma “zdravega pitja tudi v majhnih količinah“.
Resveratrol in rdeče vino: zakaj koristi ne odtehtajo tveganj
Resveratrol je polifenolni antioksidant, ki se naravno nahaja v nekaterih pijačah in živilih – med drugim v arašidih, soji, rdečem grozdju – posledično pa tudi v rdečem vinu, pravijo na Prehrana.si. Kot poudarjajo, je šlo pri raziskavah o povezavi resviratrola in dolgoživosti večinoma za študije na celičnih modelih ali živalih, katerih rezultati pa niso bili potrjeni s kontroliranimi raziskavami na ljudeh.
“Hkrati danes vemo, da vsebnost koristnih snovi v rdečem vinu ni niti približno tolikšna, da bi lahko zaradi njih pričakovali ugodne vplive na zdravje. Dodatno je potrebno poudariti, da morebitnih ugodnih vplivov posameznih snovi v rdečem vinu ni možno obravnavati posebej, saj vino vsebuje tudi alkohol, za katerega je po eni stani z najmočnejšimi dokazi ugotovljen škodljiv vpliv na zdravje, po drugi strani pa je tudi ‘energijska bomba’.”
Tudi naši strokovnjaki tako pritrjujejo ugotovitvam Stockwella in sodelavcev: “Novejše, metodološko ustreznejše, raziskave so pokazale, da so bili morebitni zaščitni učinki alkoholnih pijač na populacijski ravni v preteklosti precenjeni. Danes vemo, da je skupen učinek alkoholnih pijač na globalno breme srčno-žilnih bolezni negativen.”
Alkohol in rak: znanstvena dejstva, ki jih mnogi ne poznajo
Alkohol kvari srčno mišico, vpliva na srčni ritem (aritmije), zvišuje krvni tlak in maščobe v krvi, povečuje telesno maso ter poveča tveganje za možgansko kap zaradi krvavitve, naštevajo nekatere negativne učinke. “O varnem pitju alkohola ne moremo govoriti, saj ne glede na zaužito količino alkohol po pitju vstopi v krvni obtok, ki ga prenese po telesu in vpliva na delovanje vseh organov, zlasti osrednjega živčevja. Alkohol v telesu moti komunikacijske poti v možganih in moti njihovo delovanje. Spremeni se lahko posameznikovo čustvovanje, mišljenje in vedenje, upočasnijo telesne reakcije ter zmanjša sposobnost jasnega razmišljanja, usklajenega gibanja in spominjanja. Dolgotrajno pitje alkohola neugodno vpliva na delovanje vseh sistemov človeškega telesa. Res pa velja, da se z večjo količino alkohola povečujejo tudi tveganja – ne le za posameznika, temveč tudi za njegovo družino in širšo družbo,” sklenejo na Prehrana.si.
Po podatkih Evropskega kodeksa proti raku lahko uživanje alkohola nedvomno povzroči vsaj sedem vrst raka: raka ust, požiralnika, grla (žrela in grla), jeter, debelega črevesa (debelega čreva in danke) ter dojk.
