Prav vse potice, ki so jih pod drobnogled vzeli pri ZPS, vsebujejo veliko sladkorja in kar nekaj nasičenih maščob, zato s količino ne pretiravajte. Pozorni bodite tudi na rok uporabnosti.
Priporočajo, da izberete tisto, ki je pripravljena s preprostim receptom s čim manj dodanih aditivov, brez netrajnostnega palmovega olja.
Večina pregledanih potic ima dolg seznam aditivov. Torej sestavine, ki se jim pri domači peki skoraj zagotovo izognemo, kot so arome in aditivi, a predpakirane orehove potice, ki bi bila popolnoma brez njih, niso zasledili.
Le domača potica bo zagotovo brez arom in aditivov! Če pa ste za izziv, pripravite tokrat potico kar sami. Na ZPS svetujejo, da uporabite kar recept za slovensko potico (ZTP). Ni preprosto, saj je za pripravo potrebnih kar nekaj izkušenj, lahko pa računate na začetniško srečo. A za okusno potico potrebujete tudi kakovostne sestavine, kamor sodijo tudi orehi. V povprečju je cena za kilogram orehovih jedrc nižja od cene za kilogram mletih orehov. Ekološko kmetijstvo je okolju in zdravju bolj prijazno kot konvencionalno, zato so ekološko pridelani orehi s trajnostnega vidika najboljša izbira, ti so bili tudi zmagovalci ZPStesta. Na slovenskih policah sicer prevladujejo orehi iz Čila, sledijo orehi iz Romunije, Združenih držav Amerike, Ukrajine in Moldavije. Recept za slovensko potico z rozinami najdete na povezavi.
Več nadeva ne pomeni nujno več orehov:
Potice so sestavljene iz dveh plasti: testa in orehovega nadeva, ki običajno vsebuje rozine. Brez njih so bile le tri vključene v tržni pregled. V nadevu nekaterih potic je tudi polnilo iz marelične in jabolčne kaše.
“Več ga je, bolj okusna in sočna je potica. Pregledani izdelki ga vsebujejo od 50 do 70 odstotkov. A več nadeva ne pomeni nujno tudi več orehov, teh je v poticah od 7 do 35 odstotkov. Količina orehov pa tudi ne vpliva na ceno. Za kilogram orehovih potic, ki smo jih vključili v pregled, smo odšteli od pet do 22 evrov. Med najcenejšimi izdelki so ravno tisti, ki vsebujejo najmanj orehov, a tudi izdelek z največjim delež orehov ni bistveno dražji, sta pa izdelka z najmanj aditivi med dražjimi,” je pojasnila Nika Kremić in dodala: “Čeprav so na videz vse predpakirane orehove potice zelo podobne tisti, ki jo spečemo doma, dolgi seznami sestavin razkrivajo, da večina vsebuje mnogo več kot le moko, orehe, mleko, sladkor, maslo, rozine, jajca, kvas, rum, cimet in sol. Pogosto so zraven še druge mlečne (mleko v prahu, smetana, jogurt, sirotka, mlečne ali sirotkine beljakovine) in nemlečne sestavine (pšenični gluten, kalčki ali zdrob, koruzna ali sojina moka, sojin granulat) ter številni aditivi in arome.”
Orehov je bilo v pregledanih poticah od 7 do 35 odstotkov.
Namesto masla rastlinske maščobe
Zamenjava masla z rastlinskimi maščobami zagotovo prispeva k nižji ceni vhodnih surovin, hkrati nudi boljše tehnološke lastnosti pri pripravi in daljšo obstojnost. Večina predpakiranih potic ima dolg seznam aditivov. Sestavine, ki se jim pri domači peki skoraj zagotovo izognemo, so arome in aditivi, a predpakirane orehove potice, ki bi bila popolnoma brez njih, niso zasledili. Naj vas v imenu potice ne zavede beseda »domač« – poglejte seznam sestavin.
Na tržnem pregledu je ena izmed potic, ki ima v imenu besedo »domača«, vsebovala od emulgatorjev, sredstev za uravnavanje kislosti ter obdelavo moke do konzervansov, stabilizatorjev, želirnih sredstev in barvil.
Porabite v enem do osmih dneh
Orehove potice imajo kratek rok uporabnosti, ki sega od enega do osem dni. Glede na navodila proizvajalcev je treba potico hraniti na suhem mestu, zaščiteno pred viri toplote. Z navodili po odprtju so proizvajalci precej skopi, opozarjajo na ZPS, kjer svetujejo, da je potico bolje pojesti takoj ali jo za kakšen dan ali dva shraniti v hladilniku.
Če je ne boste porabili do roka, jo lahko tudi zamrznete.
ZPStest orehov: Vsak ni vreden nakupa
Na ZPS pa so preverili tudi 19 blagovnih in trgovskih znamk orehov: deset izdelkov orehovih jedrc in devet izdelkov mletih orehov. V okviru testa so analizirali prisotnost škodljivih snovi, kemijske in senzorične lastnosti. Na koncu so preverili še ustreznost označbe in trajnostni vidik. Prav vsi orehi so bili popolnoma brez aflatoksinov, slabše ocene pa so bile pri senzorika: trije izdelki pomanjkljivo, eden nezadovoljivo. Najslabšo oceno so prejela orehova jedrca, ki so imela žarek vonj in okus, orehi so bili tudi temne barve, slabo očiščeni in so se drobili. “Pred nakupom poglejte orehe, če je to mogoče. Oreh ne sme biti pretemen, mora biti brez plesni in vidnih tujih primesi,” je svetovala Nika Kremić in dodala: “Ko oreh poskusimo, morajo imeti jedrca oreškast okus, ki je prijetno masten in naravno grenek, brez tujih vonjev in priokusov.”
