Raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2022), ki jo je že šestič zaporedoma izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje pri mladostnikih, starih 11, 13, 15 in 17 let, je pokazala, da pri otrocih in mladostnikih do prvih stikov s psihoaktivnimi snovmi prihaja že pred 13. letom starosti, medtem ko se večina mladostnikov z alkoholom sreča do 15. leta, s tobakom in konopljo pa do 17. leta starosti.
Tako je alkoholne pijače že kdaj v življenju pila petina (21,3 %) 11-letnikov in večina 15- (70 %) ter 17-letnikov (83, 9 %). Cigarete je že kdaj v življenju kadilo 2,6 % 11-letnikov, skoraj četrtina (23,5 %) 15-letnikov in 42 % 17-letnikov. Elektronske cigarete je že kdaj v življenju uporabilo 3,6 % 11-letnikov, 29 % 15-letnikov in nekaj več kot tretjina (34,4 %) 17-letnikov. Približno 3 % otrok in mladostnikov so konopljo prvič uporabili pred 13-letom starosti, sicer pa je konopljo že kdaj v življenju uporabil vsak sedmi 15-letnik (13,7 %) in približno vsak tretji 17-letnik (33,8 %).
“Mladostništvo je obdobje prehoda iz otroštva v odraslost in predstavlja edinstveno stopnjo človekovega razvoja, saj se v tem obdobju postavljajo temelji dobrega zdravja. To je čas intenzivnih telesnih, kognitivnih in psihosocialnih sprememb, ki vplivajo na mladostnikovo počutje, razmišljanje, sprejemanje odločitev in interakcijo s svetom okoli njih.”
Ada Hočevar Grom, predstojnica Centra za preučevanje in razvoj zdravja na NIJZ.
Po besedah strokovnjakinje z NIJZ se v mladostniškem obdobju razvijajo navade, vzorci vedenja in odnosi, ki lahko preoblikujejo potek posameznikovega zdravja in blaginje ter vplivajo na odraslost. Zato je zelo pomembno, da s preventivnim delovanjem in krepitvijo varovalnih dejavnikov na ravni posameznika, družine in družbe preprečimo razvoj vzorcev in navad, ki lahko vodijo v uporabo psihoaktivnih snovi in v razvoj zasvojenosti, ki lahko posameznika zaznamuje za vso življenje.
Spodbujanje aktivnosti in interesov kot varovalnih dejavnikov na ravni posameznika, družine, vzgojno izobraževalnih institucij in lokalnega okolja lahko pripomorejo h krepitvi mladostnikove odpornosti proti vedenjem, ki vodijo v zasvojenost.
