Čeprav je sladkorna bolezen zelo pogosta, o tej bolezni kroži kar nekaj mitov in neresnic. Specialistka interne medicine Ajda Urbas, dr. med., iz specialistične ambulante za diabetike v ZD Koper, nam je zaupala nekaj najpogostejših zmot o sladkorni bolezni.
MIT ALI RESNICA: Sladkor povzroča sladkorno bolezen
“Ljudje v ambulanti se pogosto opravičujejo, da res ne jejo nič sladkega in ne vedo, zakaj so dobili sladkorno bolezen,” pravi sogovornica. Razloži, da ljudje povezujejo sladkor s sladkorno boleznijo zaradi imena. V resnici je sladkorna bolezen dobila ime zaradi sladkega okusa urina. “Samo uživanje sladkorja oziroma sladkih jedi pa ni samostojno povezano s sladkorno boleznijo in tudi uživanje sladkorja ni prepovedano za osebe s sladkorno boleznijo – se pa svetuje v zmernih količinah,” pove.
Razloži, da je sladkorna bolezen povezana s previsokimi ravnimi krvnega sladkorja (glukoze) v krvi. Glukozo vnesemo s hrano, nahaja pa se v hrani, ki vsebuje ogljikove hidrate. Na nastanek sladkorne bolezni vplivajo različni dejavniki, med drugim tudi genetika, življenjski slog, virusna obolenja …
MIT ALI RESNICA: Osebe s sladkorno boleznijo ne smejo uživati nič mastnega
“Res se držim načel zdrave prehrane, nič mastnega nisem pojedel/pojedla,” je druga stvar, ki jo diabetologinja pogosto sliši v ambulanti. Pove, da maščoba za samo sladkorno bolezen ni tako zelo problematična, saj se glukoza v maščobi topi, zaradi česar počasneje prehaja v kri in je raven glukoze v krvi dejansko nekoliko nižja, kadar jedi kombiniramo z maščobo. “Osebe s sladkorno boleznijo tako spodbujamo, da zaužijejo mešane obroke, ki vsebujejo tudi nekaj zdravih (nenasičenih) maščob.“
Preberite, koliko maščob naj bi zaužili, ter katera živila vsebujejo predvsem omega 3 in katera omega 6 maščobne kisline.
MIT ALI RESNICA: Če imam sladkorno bolezen, ne smem uživati ogljikovih hidratov
Osebe s sladkorno boleznijo lahko uživajo ogljikove hidrate oziroma so priporočeni, pravi Ajda Urbas. “Za človeško telo je glukoza primarni energetski vir, zato so ogljikovi hidrati potrebni. Razervne poti (presnova maščob in beljakovin za energijo) so z razlogom rezervne – niso namenjene dolgoročnemu zagotavljanju energije in telo bolj izčrpajo (npr. razgradijo mišice, maščobne dele celic ipd.). Zato prehrane, ki vsebuje (pre)malo ogljikovih hidratov dolgoročno ne priporočamo.” Dodaja, da je pomembno, da se uživanje ogljikovih hidratov kombinira s proteini, vlakninami in nenasičenimi maščobami, ki poskrbijo, da se glukoza v krvi zviša počasneje.
MIT ALI RESNICA: Osebe s sladkorno boleznijo ne smejo uživati sadja
Osebe s sladkorno boleznijo zelo rade uživajo sadje, ker se jim zdi zdravo, kar je deloma res, vendar pa se je treba zavedati, da tudi fruktoza v sadju precej zviša raven glukoze v krvi, poudarja Ajda Urbas. “Osebam s sladkorno boleznijo svetujemo, da sadje uživajo v zmernih količinah, en sadež na dan ali največ dva. Priporočljivo je, da ga uživajo skupaj z maščobami in proteini, saj mešani obroki vplivajo na manjši porast glukoze v krvi. Predvsem pa svetujemo, da osebe s sladkorno boleznijo uživajo celo sadje in ne sokov ali smutijev,” opozarja.
MIT ALI RESNICA: Sadni sokovi in smutiji so zdravi
Čeprav so sadni sokovi in smutiji ‘le’ spasirano sadje, pa uživanje sadnih sokov in smutijev ni enako kot uživanje celega sadja, še opozarja sogovornica: “Pojemo ponavadi en ali dva sadeža, da si pripravimo sok iz stisnjenega sadja ali smuti rabimo več sadežev. Poleg tega sadje v tekoči obliki hitreje zviša raven glukoze, kot če isti sadež pojemo.”
“Novejša raziskava je pokazala, da je uživanje sadnih sokov v katerem koli delu življenja, tudi v otroštvu, povezano s kognitivnim upadom, Alzheimerjevo demenco, ki jo v literaturi že poimenujejo diabetes tipa 3,” pravi Ajda Urbas.
MIT ALI RESNICA: Gibanje znižuje raven krvnega sladkorja
“Mišica je največji porabnik glukoze, zato se ob aktivaciji mišic raven krvnega sladkorja res zniža,” pritrdi diabetologinja. Dodaja, da se včasih po aktivnosti lahko raven glukoze tudi zviša. “Gibanje namreč lahko predstavlja tudi stres, ob stresu pa se telo pripravi na odziv ‘boj ali beg’ pri čemer sprosti stresne hormone, ki zagotavljajo energijo s sprostitvijo glukoze iz glikogenskih zalog. Vendar je to prehodno, dolgoročno pa gibanje raven glukoze v krvi niža.”
MIT ALI RESNICA: Stres povzroča sladkorno bolezen
Zaradi prej omenjenega mehanizma – da ob stresu telo sprosti stresne hormone in zaradi tega sprosti iz zalog glukozo – dolgotrajni ali hud kratkotrajni stres dejansko lahko prispeva k nastanku sladkorne bolezni, pritrdi Ajda Urbas.
MIT ALI RESNICA: Dobro se počutim, potem je raven glukoze v redu
“Nisem žejen/žejna, nimam nobenih simptomov, dobro se počutim, raven glukoze je gotovo v redu.“
Sogovornica razloži, da se simptomi sladkorne bolezni, kot sta denimo občutek žeje in pogosto uriniranje, začneta kazati, ko mehanizmi prilagajanja v človekovem telesu odpovejo – sprva namreč naše telo začne izločati več inzulina, poveča izločanje glukoze preko ledvic in iz organov v žile potegne vodo. Na ta način omili občutek povišanih vrednosti glukoze v krvi. Ko pa je le te vedno več, inzulina ni več dovolj (porabi zaloge), vode v telesu prične primanjkovati in posledica je dehidracija, huda žeja in povečano uriniranje. To se zgodi šele po mesecih povišanih vrednosti glukoze v krvi, zato dobro počutje ne pomeni, da raven glukoze ni povišana. Ko pa je glukoza trajno povišana, se naše telo navadi na višje vrednosti, zato simptomi izzvenijo.
MIT ALI RESNICA: Če zbolim za sladkorno boleznijo, mi bodo odrezali noge ali bom oslepel
“Zaradi neurejene sladkorne bolezni lahko pride do zapletov sladkorne bolezni, ki vodijo v slepoto ali amputacijo nog. Lahko pride do pojava ran na stopalu in t.i. diabetičnega stopala. Rane se lahko okužijo in zaradi slabe prekrvavitve ter oživčenja tako diabetično stopalo res lahko vodi v amputacije. Včasih je bilo tega več, sedaj pa z dobro preventivo precej dobro skrbimo za stopala, pa tudi oči naših bolnikov,” pravi sogovornica. Pove, da je to posledica tega, da so bolniki na splošno bolj opolnomočeni, zavedajo se vpliva prehrane in gibanja na potek bolezni, bolje poznajo svojo bolezen. “Na voljo pa imamo tudi veliko zdravil za uravnavanje ravni krvnega sladkorja, saj v zadnjem času diabetologija doživlja pravi mali razcvet,” še doda.
MIT ALI RESNICA: Hipoglikemije so bolj nevarne kot hiperglikemije
Po besedah diabetologinje, večina oseb s sladkorno boleznijo hipoglikemijo začuti in ob tem ukrepa. Zato redko pride do res hudih hipoglikemij, ki so življenje ogrožajoče stanje. Po drugi strani je dolgoročna hiperglikemija, ki pa je ljudje ne čutijo, imenovana tudi ‘tihi ubijalec’, saj povzroča nepopravljive okvare v srčno-žilnem sistemu, ki s časom lahko vodijo do življenje ogrožajočih zapletov (srčni infarkt, možganska kap…).
MIT ALI RESNICA: Če si na inzulinu, si na koncu
“Ljudje mislijo, da uvedba terapije z inuzulinom pomeni, da imajo hudo sladkorno bolezen in je to končna faza bolezni. Včasih je terapija z inzulinom edina ustrezna ali pa najboljša za pacienta. Nekateri ljudje se z inzulinom zdravijo desetletja, vendar to ne pomeni, da so ‘na koncu’. Pomembno je, da imajo urejene vrednosti krvne glukoze, ne glede na način zdravljenja,” pravi diabetologinja.
MIT ALI RESNICA: Imam sladkorno bolezen tipa 1 – ta hudo sladkorno
Sladkorna bolezen tipa 1 ni nič hujša kot sladkorna bolezen tipa 2, le zdravljenje je drugačno. Pri sladkorni bolezni tipa 1 uporabljamo samo zdravljenje z inzulinom, saj pri tej obliki odpove trebušna slinavka – razvijejo se protitelesa proti inzulinu, zato inzulin bodisi ne nastaja ali pa se uniči. Gre za tako imenovano avtoimunsko obolenje. Cilj zdravljenja je povsem enak (znižanje glukoze v krvi) in tudi zapleti sladkorne bolezni se ne razlikujejo od tistih pri sladkorni bolezni tipa 2.
MIT ALI RESNICA: Če imam sladkorno bolezen na inzulinu, ne smem voziti avta
To je mit, pomembno je le, da oseba s sladkorno boleznijo pozna svojo bolezen, prepozna simptome in znake hipoglikemije, zna izmeriti sladkor in je pri zdravljenju zavzeta. “Pravzaprav lahko osebe s sladkorno boleznijo danes živijo precej vsakdanje življenje,” sklene Ajda Urbas.
Smisel življenja in soočanja s kronično boleznijo: humorno s psihiatrom dr. Željkom Ćurićem
Psihiater dr. Željko Ćurić osvetljuje, kako ohraniti smisel in kakovost življenja, ko se soočamo s kronično boleznijo, ki za vedno spremni naš vsakdan?
Z njegovimi besedami “Pot v pekel je tlakovana z najboljšimi nameni,” a prava moč se skriva v vprašanju “Kaj bi jaz brez sebe?”
Odkrijte, zakaj je to vprašanje ključno ne le pri soočanju z boleznijo, ampak tudi v iskanju osebnega miru in kako nas vodi k razumevanju, da skrb zase ni sebična, temveč temeljna za naše dobro počutje: