Odgovor na to in na mnoga druga vprašanja bo v sklopu Javne tribune z vami delil dr. David Vegelj, osebni finančni svetovalec iz Vzajemci Skupine. Pridružite se nam na forumu Starševski čvek, v četrtek, 16. decembra ob 10. uri.
MIT 1: Denarja iz skladov si ne morem izplačati, dokler ne poteče pogodba.
Ne drži, saj lahko za izplačilo sredstev zaprosimo kadarkoli, sredstva pa nam potem DZU nakaže v od treh do petih delovnih dneh. Vsak sklad ima namreč opredeljen potreben obseg dodatnih likvidnih sredstev, ki niso namenjena doseganju naložbenih ciljev, temveč pokrivanju tekočih in izrednih izplačil. Naložbe v vzajemne sklade torej niso predmet vezave, kot je to značilno pri bančnih depozitih ali naložbenih zavarovanjih.
MIT 2: Stroški upravljanja so visoki in odtehtajo donosnost naložb.
Čeprav ima vsak DZU določeno vstopno, upravljavsko in ponavadi tudi izstopno provizijo, te skupaj letno dosežejo največ dva odstotka, medtem ko je povprečna letna donosnost pravilno uravnoteženega vzajemnega sklada med šestimi in osmimi odstotki. Če varčujemo le v delniških vzajemnih skladih, pa lahko donos doseže tudi deset odstotkov na leto.
MIT 3: Za varčevanje v skladih moram prihraniti visoke zneske.
V vzajemnih skladih lahko varčujemo že z nizkimi zneski, mesečno je možno vplačati tudi zgolj deset evrov. Z obrestno obrestnim računom bomo dolgoročno tudi z majhnimi vložki privarčevali določen omembe vreden znesek, mesečno vplačilo pa lahko kadarkoli povišamo, znižamo ali celo izpustimo.
MIT 4: Za vplačilo v sklad moram počakati na primeren trenutek.
Vsak vlagatelj si želi, da bi enote sklada kupil poceni in prodal dražje, vendar je na žalost zelo težko oceniti, kdaj je pravi trenutek za vložek in izplačilo. Naložbeno tveganje si tako lahko znižate z upoštevanjem metode povprečnega stroška. To je metoda, ki vlagateljem omogoča izkoriščanje tržnih nihanj in izogibanje tveganim nakupom enot po najvišjih vrednostih. Kako to dosežemo? V sklad v enakih časovnih obdobjih, denimo mesečno, vplačujemo enake zneske, kar si najlažje uredimo z odprtjem mesečnega trajnika (direktne obremenitve).
MIT 5: Nimam vpliva na to, katere delnice kupi DZU z mojim denarjem.
To deloma drži, saj podjetja znotraj sklada izbirajo strokovnjaki. Lahko pa izberemo, v kateri sklad in podsklad bomo vlagali, v kateri regiji bodo te naložbe in/ali v katerem sektorju. Prenos naložbe iz enega v drug podsklad istega krovnega sklada je brez stroškov, kar pomeni, da lahko izbiro naložb tudi spreminjamo.
MIT 6: Moje premoženje lahko zaradi stečaja družbe za upravljanje propade.
Ne, saj so sredstva v skladih vezana na podjetja v samem skladu. Sredstva bi teoretično lahko izgubili le pod pogojem, da bi propadla vsa podjetja, banke in državne institucije, ki jih imamo v portfelju, kar pa je ravno zaradi velike razpršenosti tako rekoč nemogoče.
POVZETEK: Katere so glavne prednosti vzajemnih skladov kot naložbe?
Vzajemni skladi vlagateljem nudijo naslednje prednosti:
- zmanjšanje tveganja z razpršitvijo naložb,
- profesionalno upravljanje,
- visoka likvidnost,
- vzdrževanje discipline pri varčevanju,
- prihranek časa,
- enostavnost,
- davčne prednosti,
- varčevalni načrti in avtomatično reinvestiranje dividend.
Vsa vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete tudi na elektronski naslov [email protected].
