“Rak žolčnih sistemov se lahko pojavi na različnih mestih žolčnih vodov in žolčnika: v žolčnih vodih znotraj jeter (intrahepatalni holangiokarcinom), v žolčnih vodih izven jeter ali v žolčniku,” pojasni priznana onkologinja, specialistka internistične onkologije prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana. Opozori, da bolezen običajno poteka agresivno, se hitro širi v bližnjo okolico preko limfnih vodov, zaseva v bezgavke ali se v obliki oddaljenih zasevkov (metastaz) razširi v oddaljene organe, denimo v pljuča, kosti, možgane …
Rak žolčnih sistemov je redkejša oblika raka, na leto zboli približno 200 ljudi, umre jih več kot polovica. Pojavnost te vrste raka z leti narašča, najpogosteje se pojavi po 50. letu starosti.
Ali lahko raka žolčnih sistemov preprečimo?
Prof. dr. Janja Ocvirk odgovarja, da se ga ne da povsem preprečiti, lahko pa se zmanjša tveganje, in sicer z zdravim življenjskim slogom: pomembno je uživanje uravnotežene prehrane z malo maščob in veliko zelenjave, zadostno gibanje in vzdrževanje primerne telesne teže ter zmernost ali celo neuživanje alkohola.
Kot pravi profesorica, se dejavniki tveganja za raka žolčnika in raka žolčnih vodov razlikujejo. Na splošno imajo večje tveganje za pojav bolezni:
- moški,
- osebe s sladkorno boleznijo,
- bolniki s prekomerno telesno težo,
- osebe, ki kadijo, in
- osebe, ki prekomerno uživajo alkohol.
“Prav tako so bolj ogrožene tudi osebe z jetrno cirozo, ki se v Sloveniji največkrat pojavi zaradi prekomernega uživanja alkohola. Obstajajo pa tudi drugi vzroki za jetrno cirozo, denimo zaradi virusnih in drugih avtoimunih bolezni,” razloži prof. dr. Janja Ocvirk. Dodaja, da so za raka žolčnika dejavnik tveganja tudi žolčni kamni in kronično vnetje žolčnika. Za raka žolčnih vodov pa sklerozantni holangitis (kronično avtoimuno vnetje žolčevodov, ki z napredovanjem lahko pripelje do ciroze in raka), hepatitis C in razne cistične ter druge anomalije v žolčnih vodih.
Tveganje za raka žolčnih sistemov lahko zmanjšata tudi cepljenje proti hepatitisu B in zdravljenje jetrnih bolezni, v kolikor so prisotne.
Nespecifični simptomi: Vzrok za pozno odkrivanje bolezni
Po besedah prof. dr. Janje Ocvirk le pri 20 odstotkih bolnikov bolezen odkrijejo v zgodnjem stadiju, pri 30 odstotkih je bolezen že lokalno razširjena, pri 50 odstotkih pa celo v napredovalih stadijih.
Kot razloži, so razlog za pozno odkrivanje nespecifični simptomi:
- Nespecifične bolečine v trebuhu, ki jih lahko spremljata anoreksija in hujšanje. Razlog za to so bolečine, ki se pojavijo po zaužitju obroka.
- Vnetje žolčnika (holecistitis).
- Zlatenica, ki se lahko pojavi zaradi zapore žolčevodov.
- Srbečica kože.
- Pri napredovalem raku žolčnika se v žlički lahko zatipa tvorbo.
Bolezen je ozdravljiva, če …
Če se rak žolčnih sistemov odkrije zgodaj, je bolezen ozdravljiva, pravi prof. dr. Janja Ocvirk. “Pri zgodaj odkritem raku je osnovni pristop kirurška resekcija, vendar je to odvisno tudi od lokacije raka. Operativno lahko odstranimo žolčne vode znotraj jeter in nekatere zunaj jeter, prav tako lahko odstranimo rak žolčnika,” pove. Dodaja, da bolnikom, ki so za to primerni, po kirurški odstranitvi ponudijo tudi zdravljenje s kemoterapijo, kar pomembno zmanjšuje tveganje za ponovitev bolezni.
Rak žolčnika se namreč rad ponavlja: lahko se ponovi na istem delu telesa (lokalno) ali drugem, lahko celo na več mestih. Ponovitve po besedah profesorice zdravijo s sistemskimi zdravili.
“V kolikor se raka ne da zdraviti kirurško, dobre možnosti za zazdravitev omogočajo tudi lokalno ablativni pristopi; to sta radioterapija in mikrovalovna ablacija. Ko gre za napredovalo obliko raka, pa se uporablja paliativno zdravljenje. Tudi v paliativnem zdravljenju lahko uporabljamo obsevanje, lokalne načine zdravljenja ter sistemsko zdravljenje (imunoterapija in tarčna zdravila),” pojasni profesorica in pove, da kombinacija kemoterapije z imunoterapijo pomembno podaljša preživetje bolnikov z napredovalim rakom žolčnih sistemov. “Zdravljenje z imunoterapijo je primerno za vse bolnike, zdravljenje s tarčnimi zdravili pa le ob dokazani mutaciji, kar pomeni, da pri bolnikih poleg patohistoliških preiskav opravljamo tudi molekularno diagnostiko.“
Neizpolnjene potrebe
Zaradi neznačilnih simptomov in znakov, ki se običajno pojavijo šele pri bolj napredovali bolezni, je problematično predvsem pozno odkrivanje bolezni, priznava profesorica. Kot pravi, pa težavo v nekaterih primerih predstavlja tudi vzorec za diagnostiko: pri nekaterih bolnikih ni dovolj tkiva, da bi ga lahko poiskali na preiskavo in so zato “prikrajšani” za molekularno diagnostiko in s tem za možnost posameznemu bolniku oziroma značilnostim tumorja prilagojenemu zdravljenju s tarčnimi zdravili.
“Zdrav način življenja lahko prepreči številne oblike raka, tudi raka žolčnih sistemov. Če pa opazite simptome, ki ne izzvenijo v nekaj tednih (denimo dveh), poiščite zdravniško pomoč.”
Prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., spec. internistične onkologije, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana
