“Pri raku prostate lahko s kirurgijo, obsevanjem in zdravljenjem z zdravili dosežemo dobre rezultate. Vsakega raka je treba resno jemati, ampak rak prostate ni brezupna bolezen, saj bolnikom lahko marsikaj ponudimo,” pravi specialist internistične onkologije Andrej Žist, dr. med., iz Onkološkega inštituta Ljubljana. Pojasni, da je raka prostate biološko zelo raznolik: pri nekaterih moških se bolezen nikoli v celoti ne razvije do te mere, da potrebujejo zdravljenje, pri drugih poteka zelo počasi, pri nekaterih pa agresivno in hitro napreduje ter tudi zaseva.
Dejavniki tveganja
Življenjski slog je, kot pri vseh rakih, tudi pri raku prostate zelo pomemben. Po besedah sogovornika smernice za zmanjševanje tveganja svetujejo uživanje uravnotežene prehrane, dovolj telesne aktivnosti, prekinitev kajenja in omejitev vnosa alkoholnih pijač.
“Podobno kot rak dojke je tudi rak prostate povezan z družinsko obremenitvijo in mutacijo na genih BRCA, pri kateri je potek bolezni običajno bolj agresiven, poleg tega zbolevajo mlajši moški. Pri vseh moških, katerih bolezen ima značilnosti za agresiven potek opravimo genetsko testiranje,” pojasnjuje Andrej Žist.
V letu 2021 je v Sloveniji za to vrsto raka zbolelo 1.617 moških, umrlo pa 487.
Bolnika aktivno spremljati ali zdraviti?
Pomembno je vedeti, da vsi bolniki z rakom prostate ne potrebujejo takojšnjega zdravljenja. Pri tistih z manj agresivno obliko bolezni se odločajo za tako imenovano aktivno spremljanje, kar pomeni redne preglede in preiskave, dokler zdravljenje ni nujno potrebno.
Cilj aktivnega spremljanja je odložitev zdravljenja in s tem preprečitev stranskih učinkov, kot so težave z erekcijo oziroma spolno funkcijo in z odvajanjem vode ter blata, ki pomembno znižujejo kakovost življenja. “Cilj aktivnega spremljanja je doseči enako preživetje kot pri osebah, ki zaradi narave bolezni takoj potrebujejo zdravljenje,” zagotavlja onkolog.
Simptomi raka prostate
Rak prostate raste počasi, od nastanka bolezni do kliničnih znakov v povprečju mine 9-17 let, navaja Onkološki inštitut Ljubljana. Sogovornik pa pravi, da se običajno najprej pokažejo simptomi, ki so posledica povečanja prostate:
- Pogostejše odvajanje vode (uriniranje), zlasti ponoči.
- Slabši curek urina
- V izjemno redkih primerih lahko tudi prisotnost krvi v urinu ali semenski tekočini.
Povišan PSA ne pomeni nujno raka
“Prostato specifičen antigen (PSA) je beljakovina, ki se iz celic prostate izloča v kri in je lahko povečana pri različnih bolezenskih stanjih prostate. Lahko je posledica vnetja prostate, lahko se pojavi ob benignem povečanju prostate, pa tudi pri raku prostate,” pojasnjuje Andrej Žist.
Ključno je zgodnje odkrivanje
Kot pri vseh vrstah raka je tudi pri raku prostate ključnega pomena zgodnje odkrivanje, še poudarja sogovornik. Trenutno se bolezen odkriva priložnostno, kar pomeni, da družinski zdravnik odredi test PSA ob sumljivih simptomih, pripravlja pa se nacionalni presejalni program za odkrivanje raka prostate – imenovan PETER, ki bo letos začel s pilotnim delovanjem.
Pot bolnika
“Če test pokaže povišane vrednosti PSA, lahko družinski zdravnik pretipa prostato in odredi ultrazvočno preiskavo trebušne votline. Ob sumu na raka prostate, zdravnik bolnika napoti k urologu, ki opravi različne preiskave, denimo MRI prostate in odvzem vzorca tkiva prostate. Če je slikovno in histološko potrjen rak prostate, se opravijo še slikovne preiskave za zamejitev bolezni – treba je preveriti, da rak ni razsejal (metastaziral),” razloži Andrej Žist.
Možnosti zdravljenja
Kot pojasni onkolog, je na podlagi PSA, MRI in histologije bolnik razvrščen v skupino z nizkim, srednjim, visokim ali zelo visokim tveganjem. “Zdravljenje je odvisno od pričakovanega poteka bolezni. Pri bolezni, ki je omejena na prostato in področje medenice zdravljenje izvajajo urologi in radioterapevti z namenom ozdravitve. Internisti onkologi pa večinoma zdravimo bolnike z napredovalo, neozdravljivo boleznijo, s pomočjo hormonske terapije, tarčnih zdravil in kemoterapije. Cilj takšnega zdravljenja je podaljševanje življenja in zagotavljanje čim višje kvalitete življenja.“
Neizpolnjene potrebe pri obravnavi raka prostate
Kot že omenjeno, zdravljenje raka prostate povzroča neželene učinke, ki pomembno znižujejo kakovost življenja bolnikov, med njimi tudi izgubo spolne funkcije, priznava Andrej Žist. “Sicer obstajajo rešitve, ki pri tem lahko pomagajo, denimo lokalne metode zdravljenja erektilne motnje ali zdravila, vendar to ni primerljivo z naravno funkcijo, zato to vpliva tudi na duševno zdravje. Pacienti, ki se zdravijo zaradi raka prostate, imajo možnost psiho-onkološke podpore oziroma jih lahko napotimo h kliničnim psihologom in urologom z znanjem spolne medicine,” sklene.
