Slovenija ima tri uspešne presejalne programe, ki so javno financirani in sistemsko organizirani, pripravljata pa se še dva. Ta teden se je odvijal dogodek Tribuna upanja, na katerem so o presejalnih programih in zgodnjem odkrivanju raka razpravljale vodilne slovenske strokovnjakinje za to področje in predstavnice združenj bolnikov: doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., vodja državnega programa ZORA in predsednica Združenja za boj proti raku, prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., onkologinja in strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, Vesna Marinko, predsednica direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, dr. Dominika Novak Mlakar, dr. med., vodja presejalnega programa Svit, dr. Barbara Mihevc Ponikvar, dr. med., vodja presejalnega programa DORA, Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije, dr. Tanja Španić, predsednica Europe Donne, in Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija. Dva presejalna programa v pripravi, PETER za raka prostate in LUKA za raka pljuč, sta predstavili asist. mag. Janka Čarman, dr. med., in doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., obe tudi zdravnici na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Rak ni usoda, s številnimi ukrepi se mu lahko tudi izognemo
Presejalni programi so izjemno učinkovit ukrep odkrivanja raka v zgodnjih oblikah, ko je še ozdravljiv. Odločitev za zdrav življenjski slog in udeležba na presejalnem programu sta najpomembnejša ukrepa v rokah posameznika, s katerima bi lahko raka celo preprečili ali vsaj odkrili v zgodnji obliki, ko je še ozdravljiv. Tako je potrdila tudi onkologinja prof. dr. Janja Ocvirk. Kot pravi, je rak izjemno kompleksna bolezen. “Pod besedo rak se skriva več kot 200 bolezni. Tudi mitov o raku je zelo veliko, še vedno je živ na primer tudi ta, da se raka lahko nalezemo … Na drugi strani pa imamo tudi ljudi, ki razumejo, da je marsikatera oblika raka, če ga odkrijemo dovolj zgodaj, ozdravljiva. Zato sta zelo pomembna preprečevanje in zgodnje odkrivanje,” je dejala dr. Ocvirkova.
Urška Žigart, zaročenka Tadeja Pogačarja, je z zbranimi delila žalostno zgodbo o svoji mami, ki je umrla pred dvema letoma. Zbolela je za rakom dojke, prestala kemoterapijo in obsevanje ter uspešno končala zdravljenje. Toda le nekaj mesecev pozneje je začutila hude bolečine pod lopatico in odkrili so ji drugega raka v razsejani obliki. Zelo hitro je umrla. “Če bi raka odkrili prej, bi morda imela več možnosti za uspešnejše zdravljenje, zato se mi zdi zelo pomembno, da se odzivamo na presejalne programe. Tudi mene čaka testiranje družinske obremenitve z rakom. Veliko ljudi pa o tem ne razmišlja, dokler nima te izkušnje,” je povedala.
Svojo izkušnjo je zbranim zaupala tudi dr. Tanja Španić, ki je za rakom dojk zbolela pred 16 leti. “Kot mlada raziskovalka na veterinarski fakulteti sem se svoje bolezni lotila zelo znanstveno in si mislila, da bo po 10 mesecih primarnega zdravljenja rak izstopil iz mojega življenja. Pri meni je očitno takratno zdravljenje delovalo, danes bi bilo seveda drugačno, saj je onkologija v zadnjih 15 letih zelo napredovala.“
Zaradi udeležbe v presejalnem programu nekateri ne potrebujejo onkološkega zdravljenja
Bolnike z raki prebavil je na dogodku zastopala Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon. “Naše združenje deluje že 17 let in sprva se je ukvarjalo predvsem z rakom debelega črevesa in danke, ki so ga takrat odkrivali predvsem v razsejanih oblikah. Potem pa smo aktivno začeli sodelovati v programu Svit in ozaveščati slovensko prebivalstvo. Prav zaradi programa Svit se je bolezen občutno izboljšala, bolnike odkrivamo precej bolj zgodaj in nekateri niti ne potrebujejo onkološkega zdravljenja,” je povedala. Poudarila je zaupanje njihovih bolnikov v onkologe, ki so jim pri zdravljenju najboljši sopotniki. Njene besede je podprla tudi Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije: “Zadnjih osem let, odkar vodim združenje, ni niti enkrat prišla pripomba ali pritožba zoper delo zdravnikov in preostalega osebja na Onkološkem inštitutu, kar potrjuje, da je osebje tam zelo predano bolnikom in skrbi za njihovo bolezen.“
Slovenski presejalni programi so v svetu zgodba o uspehu
V Sloveniji trije presejalni programi potekajo že od 15 do 20 let, to so DORA za raka dojk, Svit za raka debelega črevesa in danke ter ZORA za raka materničnega vratu. Ni samoumevno, da presejalni programi delujejo uspešno, za vsem tem je zelo veliko truda in dela.
“Bistvo presejalnega programa je, da raka odkrijemo dovolj zgodaj, da ga lahko uspešno pozdravimo. Pri nekaterih programih lahko odkrijemo celo predrakave spremembe. Prej, ko ga odkrijemo, manj intenzivno je zdravljenje, manj je težav med zdravljenjem in po tem. A če oseba nima simptomov, jo moramo povabiti na presejanje,” je v pojasnila doc. dr. UrškaIvanuš. Poudarila je, da če želimo imeti uspešen presejalni program, se morajo ljudje nanj odzivati in se ga udeležiti, še prej pa je treba imeti tudi usposobljene človeške vire in razpoložljivo tehnologijo ter izpolnjene še druge pogoje. Presejalni program ZORA se lahko pohvali z zelo visokim odstotkom udeležbe.
Dr. Barbara Mihevc Ponikvar pa je povedala, da je bila pri presejanju za raka dojke letos opravljena že milijonta mamografija, v 16 letih so odkrili že šest tisoč primerov raka. “Preiskava je hitra, okolje je do žensk prijazno, in če so odkrite spremembe, znotraj programa poskrbimo za nadaljnjo obravnavo,” je poudarila dr. Mihevc Ponikvarjeva, ki že sodeluje v skupini, ki prenavlja program DORA. Nove svetovne smernice za presejanje žensk predvidevajo širitev programa tudi med ženske med 45. in 74. leta starosti.
Zelo pomemben je tudi presejalni program Svit za raka debelega črevesa in danke. “Ko smo leta 2009 začeli program Svit, je bil prvi, ki je bil ponujen tudi moškim, ki niso tako pozorni na simptome in pozneje kot ženske poiščejo pomoč. Pred začetkom programa Svit so pri več kot 70 odstotkih bolnikov odkrili raka v stadijih 3 in 4, pri bolnikih, ki so bili odkriti v programu Svit, pa so ugotovili zgodnje stadije 1 in 2, v katerih je rak še ozdravljiv,” je pojasnila dr. DominikaNovakMlakar. »
Prihajata nova presejalna programa, za raka pljuč in prostate
“Naši presejalni programi so zgodba o uspehu in so prepoznani tudi po Evropi,” je poudarila Vesna Marinko, ki podpira tudi prihod novih programov.
“Rak prostate je v marsičem drugačen, ni ga mogoče preprečiti in tudi ne poteka z zgodnjimi simptomi ali znaki. Prav zato in še zaradi drugih vzrokov je presejanje za raka prostate pomembno. Cilj je odkriti klinično pomembne rake, to so tisti, ki jih je pomembno zdraviti. S tem pričakujemo, da se bo zmanjšalo število napredovalih in tudi umrljivost pri teh rakih,” je povedala mag. Janka Čarman. “V presejalnem programu lahko odkrijemo tudi rake, ki jih ni treba zdraviti takoj in jih lahko zgolj spremljamo. Tako odložimo tudi morebitne težave in posledice, ki jih lahko ima zdravljenje.“
O svoji izkušnji z rakom prostate je spregovoril tudi podjetnik Tone Lovšin. Njegova zgodba ima srečen konec. “Začelo se je na referenčnem pregledu, ko so ugotovili zelo visoko vrednost PSA. Kmalu sem izvedel, da imam raka. A dobra novica je bila, da je bil odkrit zgodaj. Onkolog mi je predstavil cel spekter zdravljenj in aprila sem bil že operiran s pomočjo robotske laparoskopske operacije, danes pa živim brez posledic.“
S kajenjem povezujemo predvsem nastanek pljučnega raka, čeprav je kajenje krivo tudi za vrsto drugih rakov. “V nastajanju je presejalni program za pljučnega raka LUKA, ki se bo začel prihodnje leto kot poskusni projekt. Za pljučnim rakom zboli okoli 1.600 ljudi na leto, 1.200 jih umre in vsako peto smrt zaradi raka pripišemo pljučnemu raku,” je o velikem javnozdravstvenem problemu spregovorila doc. dr. MartinaVrankar. “Naš cilj je priprava vzdržnega presejalnega programa, torej več deset tisoč pregledov s CT na leto. Naš končni cilj je, da umrljivost zmanjšamo za 20 do 25 odstotkov in povečamo delež odkritih v zgodnjem stadiju. Poleg tega pa želimo tudi znižati incidenco pljučnega raka in spodbujati opuščanje kajenja,” je dejala.
