Rak anusa se pogosto prikrade neopazno, s simptomi, ki so lahko zavajajoče podobni manj resnim težavam, kot so hemoroidi ali analne fistule. Čeprav so ti znaki pogosto nenevarni, lahko pravočasna diagnoza v primeru resnejše bolezni bistveno poveča možnosti za uspešno zdravljenje. Ne dovolite, da vas strah ali zadrega odvrneta od skrbi za vaše zdravje!
Doc. dr. Boštjan Mlakar, dr. med., spec. kirurgije s klinike ZDRAV SPLET, pojasnjuje, kako prepoznati zgodnje simptome, ki bi lahko nakazovali na predrakave ali rakave spremembe na anusu: “Oseba lahko opazi krvavitev, neravno površino, ki je srbeča na analnem vhodu, ali izrastek v analnem kanalu, ki si ga je možno zatipati s prstom. Ker so ti simptomi pogosto prisotni tudi pri nenevarnih spremembah zadnjika, kot so hemoroidi, je ključno, da se ob vztrajajočih težavah, ki ne izginejo s samozdravljenjem z mazili ali tabletami, posvetujete z zdravnikom.”
Vzrok je pogosto okužba s HPV
Vzrok za veliko primerov raka zadnjika je pogosto okužba z visoko rizičnimi sevi človeškega papilomavirusa (HPV). Ti sevi so zmožni povzročiti predrakave spremembe, ki lahko sčasoma napredujejo v rakaste tvorbe, če se ne odkrijejo in zdravijo pravočasno. Razumevanje mehanizmov, s katerimi HPV vodi do raka, je ključnega pomena za preprečevanje in zgodnje odkrivanje te bolezni. Ko se virus prenese na kožo ali sluznico zadnjika, lahko pride do okužbe celic, ki postanejo neobičajne in se začnejo nenadzorovano deliti. V obdobju let ali celo desetletij lahko te spremembe postanejo dovolj resne, da se razvijejo v rakavo obliko.
Okužba s HPV (človeški papiloma virus) se najpogosteje prenaša preko tesnih stikov s kožo ali sluznico okužene osebe, pogosto med spolnimi odnosi (vaginalnimi, analnimi, oralnimi). Možen je tudi prenos preko souporabe brisač, oblačil ali spolnih pripomočkov okužene osebe, pa tudi med porodom. HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb, pri čemer se večina spolno aktivnih posameznikov okuži vsaj enkrat v življenju. Okužbe posamezniki ne zaznajo, saj nima vidnih znakov ali simptomov.
Ne samo zadnjik, tudi rak grla, penisa
Anogenitalne bradavice (Condylomata acuminata) so izrastki, ki se pojavijo v okolici zadnjika, v analnem kanalu, na glavici penisa, mošnji, notranji strani stegen, sramnih ustnicah, nožnici, materničnem vratu, redkeje pa tudi v ustni votlini, grlu ali na glasilkah. Te bradavice so po otipu mehkejše in bolj gladke kot bradavice na drugih delih telesa. Pojavijo se lahko nekaj tednov do mesecev po okužbi. V kolikor pa se kondilomi pojavijo v okolici zadnjika, je priporočljiv pregled analnega kanala, pri ženskah pa tudi nožnice in materničnega vratu.
Kondilomi se v analnem kanalu lahko pojavijo tudi brez prakticiranja receptivnih analnih spolnih odnosov, zato je izjemno priporočljivo, da se za pregled analnega kanala odločijo vsi, ki imajo kondilome kjerkoli na spolovilu. V kolikor ima moški kondilome v bližini sečnice, je potrebno pregledati tudi notranjost.
Zdravljenje okužb s HPV
Večina okužb s HPV izzveni sama od sebe v letu do dveh, do 10 % okužb s HPV pa je kroničnih. Zdravljenje je usmerjeno v odstranjevanje genitalnih bradavic in drugih sprememb. Zdravljenje je praviloma dolgotrajno, odstotek ponovitve kondilomov pa visok. Kondilome lahko odstranijo z zamrzovanjem s tekočim dušikom ali jih odstranijo kirurško. O tem, ali ima za bolnika to kakšne posledice, je dr. Mlakar pojasnil: »Začetne oblike predrakavih in rakavih sprememb zadnjika praviloma zdravimo samo s kirurgijo, pri ostalih pa praviloma z radiokemoterapijo. Od stadija bolezni je odvisno zdravljenje in tudi morebitne težave, ki so lahko posledica zdravljenja.«
Testiranje
Rutinskega testiranja se v Sloveniji ne izvaja, razen preventivnega programa ZORA, kamor pa so vabljene le ženske. Za moške žal ni nobenega podobnega preventivnega državnega programa. Zdravnik poudarja, da bi precejšen delež težav lahko preprečili sami: “Večino težav z anusom in analnim kanalom bi lahko preprečili z ustreznimi odnosom do tega dela telesa, ki pa mu mnogi ne posvečajo dovolj pozornosti. Z ustrezno prehrano in gibanjem moramo poskrbeti, da je prebava urejena, odvajanje blata redno, sproščeno in neboleče. V primeru, da čutimo, da je blato trdo se ne napenjamo, temveč si prvo zadnjikov kanal v notranjost namažemo z olivnim oljem ali lubrikantom, na ta način lahko preprečimo samopoškodbo analnega kanala zaradi suhega trdega blata, ki lahko povzroči razpoko (fisuro) analnega kanala. Zadnjik si po odvajanju umijemo z mlačno vodo brez uporabe mila, saj to kožo izsuši. Brisanje zadnjika s papirjem naj bo le izhod v sili, ko možnosti za umivanje ni. Mišico zapiralko ali analni sfinkter je smiselno krepiti že v mladih letih z izvajanjem Keglovih vaj, na ta način si lahko prihranimo morebitne težave z zadrževanjem vode in blata na stara leta.“
Smiselnost cepljenja odraslih in tistih, ki so bili v preteklosti že okuženi
Tudi če ste že odrasla oseba ali ste bili v preteklosti že okuženi, vam cepljenje svetujemo. S tem pomembno zmanjšamo obremenitev na račun morebitnih novih okužb. Seveda pa cepivo ne bo odpravilo že prej obstoječe okužbe ali bolezni.
Najpogosteje za okužbo sploh ne vemo, saj večinoma ne kaže simptomov, le v nekaterih primerih se pojavijo bradavice. Predrakave spremembe se pojavijo pri osebah, kjer je prišlo do okužbe z visokorizičnim genotipom HPV in tam, kjer okužba vztraja. V kolikor ne gre za bradavice in so spremembe vidne ali tipne, se je pa najverjetneje že razvil rak.
Diagnoza, ki marsikoga ohromi
Pa vendarle, diagnoza rak vsekakor za nikogar ni prijetna. Kako se bolniki z diagnozo rak soočajo tako z diagnozo samo kot tudi s posegom in ali je bolnikom na voljo psiho – socialna pomoč, nam je dr. Mlakar povedal: »Vsaka oblika rakavega obolenja predstavlja ob postavitvi diagnoze neprijetno novico, na njo se vsak posameznik odzove nekoliko različno, tudi od poteka zdravljenja in morebitnih posledic zdravljenja na kvaliteto življenja je odvisno kako se bo posameznik s tem spopadel. Na Onkološkem inštitutu, kjer se zdravi večina teh obolenj je na voljo tudi psihološka pomoč.«
Sogovornik pojasnjuje in svetuje: “Če smo nagnjeni k hemoroidalni bolezni in se nam pogosto pojavljajo vnetja zunanjih hemoroidov ob fizični aktivnosti ali kolesarjenju, dvigovanju itd. je smiselno razmisliti o preventivnem jemanju mikroniziranih flavonoidov pred aktivnostmi, pri katerih pogosto opažamo težave z zadnjikom. Dokazano učinkovito anus in analni kanal zaščitimo pred nastankom kondilomov (bradavic) in predrakavih ter rakavih sprememb zadnjika, če se odločimo za cepljenje proti humanim virusom papiloma (HPV). Če prakticiramo analne receptivne spolne odnose je smiselno, da hodimo na preventivne proktološke preglede. Preventivne proktološke preglede svetujemo tudi ženskam, ki so imele predrakave ali rakave sprememebe na materničnem vratu, HIV pozitivnim osebam in tistim, ki so po transplantaciji organov in jemljejo imunosupresivna zdravila, saj je riziko za analne predrakave in rakave spremembe pri teh skupinah ljudi večji. K skrbi za analno zdravje lahko sodi tudi samopregledovanje zadnjika, tako njegove zunanjosti s pomočjo fotografiranja s telefonom ali počepa nad ogledalom, na ta način vidimo morebitna znamenja, izrastke, stanje kože itd. S tipanjem notranjosti zadnjika z naoljenim prstom pa lahko zatipamo morebitne izrastke in se z zdravnikom posvetujemo ali jih je potrebno odstraniti ali jih lahko le spremljamo.”
Dr. Mlakar, je zmotno prepričanje, da je rak anusa “stvar” moških? Kdo prednjači z okužbami na zadnjiku, moški ali ženske? Kakšna je epidemiološka povezava med biseksualnostjo in višjo incidenco raka anusa?
Za analnim rakom zbolevajo v večjem odstotku ženske in tudi HPV okužb analnega dela je več pri ženskah, nenazadnje je oddaljenost nožnice od anusa tako majhna, da lahko pride do HPV okužbe tudi v primeru, da oseba ne prakticira receptivnih analnih spolnih odnosov. Spolna usmerjenost posameznika ni direktno povezana z incidenco raka zadnjika. Receptivne analne spolne odnose, ki povečajo tveganje za HPV okužbo namreč prakticirajo v največjem deležu (gledano na celotno populacijo) heteroseksualne ženske.
HPV ne izbira. Zaščitimo se!
HPV ne izbira niti spola niti starosti, okuži se lahko vsak. Velik odstotek okužb se izrazi na področju spolnih organov, ustnega dela žrela in zadnjika. Ker je za nevarni potek okužbe je najbolj dovzeten maternični vrat, so bila prva cepljenja uvedena za deklice, na podlagi tega pa je bila dokazana učinkovitost cepljenja za zmanjšanje pojavnosti raka na materničnem vratu. A premalo se ve, da to cepivo enako dobro zaščiti tudi druge dele telesa: vagino, nožnico, zadnjik, penis, ustno žrelo. Torej cepivo zaščiti vse, tudi moške.
Cepiti bi se morali vsi in to v zgodnjem obdobju življenja, zato se cepljenje proti HPV izvaja že v šestem razredu OŠ. Poleg tega je cepljenje proti HPV pokrito s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da je na voljo brezplačno za dekleta do 26. leta in fante, ki so bili v šolskem letu 2021/22 ali kasneje v šestem razredu. Dodatno je v letošnjem šolskem letu možno brezplačno cepljenje proti HPV tudi za vse dijake v 1. in 3. letniku srednje šole.
Cepljenje je možno:
- Prri svojem izbranem zdravniku šolske medicine.
- Pri izbranem pediatru ter v cepilnih ambulantah zdravstvenega doma.
- Posebej za študente je na cepljenje na voljo v Zdravstvenem domu za študente na Aškerčevi v Ljubljani.
- V cepilni ambulanti ZD Adolfa Drolca v Mariboru.
- Na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja za vse upravičene zgoraj naštete skupine se je možno cepiti tudi v našem največjem kliničnem centru, UKC v Ljubljani.
