Psihoze, povezane z uporabo konoplje in kanabinoidov

Povezava med uživanjem konoplje in pojavom simptomov duševnih motenj je bila prepoznana pred več kot 150 leti. Francoski psihiater Jacques-Joseph Moreau je bil prvi zdravnik, ki se je sistematično ukvarjal z učinki zdravil in psihoaktivnih snovi na centralni živčni sistem in je že leta 1845 izdal knjigo z naslovom Hašiš in duševne bolezni (Hashish and Mental Illness), v kateri je med drugim opisal klinično sliko, podobno psihozi, po zaužitju velikih odmerkov te substance. Možne povezave med uživanjem konoplje in pojavom shizofrenije in drugih psihotičnih motenj se tudi danes intenzivno raziskujejo, še vedno pa ni povsem jasen mehanizem, preko katerega ta povezava poteka.

Za shizofrenijo velja, da je multifaktorsko pogojena bolezen, k pojavu katere prispeva kombinacija fizičnih, genetskih, psiholoških in okoljskih dejavnikov.

Od kratkotrajnih stanj do kroničnih motenj

Psihoze, povezane z uporabo konoplje in kanabinoidov, segajo od prehodnih kratkotrajnih psihotičnih stanj pa vse do kroničnih psihotičnih motenj. Konoplja lahko povzroči akutno psihotično motnjo, ki traja nekaj dni ali tednov, izzveni s prenehanjem uporabe in se lahko ponovi ob ponovni izpostavljenosti¹. Raziskave kažejo, da se pri do 50 odstotkih bolnikov s to diagnozo leta kasneje pojavi shizofrenija ali bipolarna motnja, kar kaže, da je psihotična motnja zaradi uporabe kanabisa lahko znanilec kronične psihotične motnje².

Psihotične motnje se sicer pojavljajo tudi ob uživanju drugih drog, se pa zdi, da je delež tistih, pri katerih se tekom časa razvije shizofrenija, največji pri uporabi konoplje³. Te navedbe je potrdila tudi švedska raziskava⁴iz leta 2002, katere izsledki kažejo, da je uporaba konoplje povezana s povečanim tveganjem za kasnejši razvoj shizofrenije in da je povezava odvisna od odmerka.

Negativno vpliva na potek shizofrenije

Nekateri raziskovalci so mnenja, da je vloga uživanja konoplje delno vzročna, torej v interakciji z drugimi dejavniki, kot je na primer genetska nagnjenost, lahko poveča tveganje za shizofrenijo. Novejše raziskave kažejo, da to tveganje ni omejeno le na ranljivo populacijo, pač pa tako genetska ranljivost za shizofrenijo kot uporaba konoplje neodvisno višata tveganje za pojav psihoze⁵.

Pri mladostnikih, ki so ranljivi za pojav shizofrenije je pogosteje prisotno uživanje psihoaktivnih snovi, tudi konoplje, ki je povezano s samozdravljenjem, torej, da posamezniki poskušajo s kajenjem konoplje blažiti nekatere simptome bolezni⁶. Po drugi strani pa mnoge raziskave potrjujejo negativen vpliv konoplje na sam potek shizofrenije, kar pogosto opažamo tudi v klinični praksi.

Pacienti s shizofrenijo, ki uživajo konopljo imajo pogosto resnejše simptome, večjo stopnjo ponovitev, več hospitalizacij ter hujše psihosocialne posledice bolezni. Tudi nedavno objavljena raziskava⁷ je pokazala, da je breme bolezni shizofrenije večje pri posameznikih, ki uživajo konopljo v obdobju adolescence, v primerjavi s tistimi, ki konoplje ne uživajo. Pokazalo se je, da se bolezen pojavi prej, prav tako so ti pacienti večkrat sprejeti v bolnišnico in tam skupno preživijo več časa.

Koliko primerov shizofrenije bi lahko preprečili?

Epidemiološke študije povezujejo izpostavljenost konoplji z dva- do štirikrat večjim tveganjem za shizofrenijo³. V letošnjem letu objavljena študija danskih raziskovalcev⁸  je ena največjih doslej izvedenih epidemioloških študij, ki je proučevala povezavo med pojavom psihoze in uživanjem konoplje. Raziskovalci so pregledali zdravstveno dokumentacijo skoraj sedem milijonov ljudi v obdobju od leta 1972 do 2021 in zaključili, da je pri velikem deležu oseb z diagnozo shizofrenije, le ta povezana z uživanjem konoplje.

Avtorji študije ugotavljajo, da so mladi moški še posebej dovzetni za učinke konoplje na shizofrenijo. Na populacijski ravni bi lahko ob predpostavki vzročnosti eno petino primerov shizofrenije med mladimi moškimi preprečili s preprečevanjem škodljivega uživanja konoplje. Kar se tiče navedene raziskave, gre za opazovalno raziskavo, ki ne omogoča neposrednega vzročnega sklepanja glede povezave med konopljo in shizofrenijo. Rezultati študije pa odpirajo kar nekaj vprašanj, predvsem kar se tiče vloge starosti in spola v povezavi med uživanjem konoplje in pojavnostjo shizofrenije. Avtorji izpostavljajo, da bi 15 odstotkov primerov shizofrenije pri moških bilo mogoče preprečiti, če bi se izognili škodljivi rabi konoplje. Podobno je na primer raziskava⁹ iz leta 2019 pokazala, da bi bilo mogoče preprečiti med 12 in 50  odstotkov primerov prvih epizod psihoze, če konoplja z visoko vsebnostjo THC ne bi bila na voljo.

Zaradi konoplje tudi zmanjšan volumen možganov

Presečna raziskava¹⁰ opravljena v ZDA, ki je pokazala, da imajo mladostniki, ki rekreativno uživajo konopljo, v primerjavi s tistimi, ki konoplje ne uživajo, dva- do trikrat večje tveganje za pojav resnih psihosocialnih motenj. Razširjenost navedenih težav je bila največja pri mladostnikih s škodljivim uživanjem konoplje, pomembno pa je bila prisotna tudi pri tistih, ki konopljo uživajo rekreativno.

Raziskave v nevroznanosti kažejo, da je rekreativna uporaba konoplje pri mladostnikih povezana z zmanjšanim volumnom možganov v tistih predelih, kjer je veliko kanabinoidnih receptorjev CB1, ki so pomembni za motivacijo in čustvovanje, zgodnejša starost ob začetku uporabe konoplje pa je povezana z obsegom teh sprememb¹¹. Ugotovitve navedene raziskave so v skladu z rezultati nekaterih predhodnih raziskav, ki so prav tako pokazale, da je uporaba konoplje med mladostniki povezana z večjo verjetnostjo za pojav depresije in kognitivnih motenj^{12, 13, 14}.

Uporaba konoplje sicer lahko predstavlja tudi način samozdravljenja depresije z namenom izboljšanja simptomov, vendar pa dolgotrajna uporaba simptome depresije poslabša^{15, 16}. Uživanje konoplje pri mladostnikih je povezano tudi z motnjami spomina in pozornosti. V primerjavi s tistimi, ki konoplje ne uporabljajo, so imeli v raziskavo vključeni mladostniki, ki so uživali konopljo, približno dva do trikrat večjo verjetnost, da bodo imeli kognitivne težave. Avtorji navajajo tudi izsledke preteklih študij pri mlajših odraslih, ki so pokazale povezanost uporabe konoplje s kognitivnimi motnjami tudi po 30-dnevni abstinenci ter povezavo med kronično uporabo konoplje in zmanjšanim obsegom hipokampusa, možganske strukture, ki ima osrednjo vlogo v spominskih funkcijah.

Vse večja dostopnost, razširjena rekreativna uporaba in naraščajoča moč konoplje, kar se tiče vsebnosti THC, imajo neugodne posledice na duševno zdravje, zlasti na pojavnost in potek psihotičnih motenj. Pomembno je osveščanje javnosti, predvsem mladostnikov, glede povezave med uživanjem konoplje in tveganjem za pojav psihoze in tudi drugih simptomov duševnih motenj. Prav tako pa je potrebno več prizadevanj nameniti izobraževanju bolnikov s shizofrenijo in drugimi psihotičnimi motnjami glede negativnega vpliva uživanja konoplje na potek in prognozo bolezni.

Viri:

1. D’Souza DC, DiForti M, Ganesh S et al. Consensus paper of the WFSBP task force on cannabis, cannabinoids and psychosis. World J Biol Psychiatry 2022;23:719‐42
2. Starzer MSK, Nordentoft M, Hjorthøj C. Rates and Predictors of Conversion to Schizophrenia or Bipolar Disorder Following Substance-Induced Psychosis. Am J Psychiatry. 2018 Apr 1;175(4):343-350.
3. D’Souza DC. Cannabis, cannabinoids and psychosis: a balanced view. World Psychiatry. 2023 Jun;22(2):231-232.
4. Zammit S, Allebeck P, Andreasson S, et al. Self reported cannabis use as a risk factor for schizophrenia in Swedish conscripts of 1969: historical cohort study. BMJ. 2002 Nov 23;325(7374):1199.
5. Elkrief L, Lin B, Marchi, M et al. Independent contribution of polygenic risk for schizophrenia and cannabis use in predicting psychotic-like experiences in young adulthood: Testing gene × environment moderation and mediation. Psychological Medicine. 2023;53(5):1759-1769.
6. D’Souza DC, Abi‐Saab WM, Madonick S et al. Delta-9-tetrahydrocannabinol effects in schizophrenia: Implications for cognition, psychosis, and addiction. Biol Psychiatry 2005;57(6):594‐608.
7. Allebeck, P, Gunnarsson T, Lundin A, et al. Does a history of cannabis use influence onset and course of schizophrenia? Acta Psychiatr Scand 2023; 147( 6): 614- 622.
8. Hjorthøj C, Compton W, Starzer M, et al. Association between cannabis use disorder and schizophrenia stronger in young males than in females. Psychol Med. 2023 May 4:1-7.
9. Di Forti M, Quattrone D, Freeman TP, et al; EU-GEI WP2 Group. The contribution of cannabis use to variation in the incidence of psychotic disorder across Europe (EU-GEI): a multicentre case-control study. Lancet Psychiatry. 2019 May;6(5):427-436.
10. Sultan RS, Zhang AW, Olfson M, et al. Nondisordered Cannabis Use Among US Adolescents. JAMA Netw Open. 2023 May 1;6(5):e2311294.
11. Battistella G, Fornari E, Annoni JM, et al. Long-term effects of cannabis on brain structure. Neuropsychopharmacology. 2014;39(9):2041-2048.
12. Gorfinkel LR, Stohl M, Hasin D. Association of depression with past-month cannabis use among US adults aged 20 to 59 years, 2005 to 2016. JAMA Netw Open. 2020;3(8):e2013802.
13. Gobbi G, Atkin T, Zytynski T, et al. Association of cannabis use in adolescence and risk of depression, anxiety, and suicidality in young adulthood: a systematic review and meta-analysis. JAMA Psychiatry. 2019;76(4):426-434.
14. Scott JC, Slomiak ST, Jones JD, et al. Association of cannabis with cognitive functioning in adolescents and young adults: a systematic review and meta-analysis. JAMA Psychiatry. 2018;75(6):585-595.
15. Stanciu CN, Brunette MF, Teja N, Budney AJ. Evidence for use of cannabinoids in mood disorders, anxiety disorders, and PTSD: a systematic review. Psychiatr Serv. 2021;72(4):429-436.
16. Mammen G, Rueda S, Roerecke M, et al. Association of cannabis with long-term clinical symptoms in anxiety and mood disorders: a systematic review of prospective studies. J Clin Psychiatry. 2018;79(4):17r11839.