Protin prizadene približno 1–2 % odraslih v Evropskih državah. V zadnjih desetletjih je post. bolj pogost, kar pripisujemo več dejavnikom tveganja, kot so metabolni sindrom, daljša življenjska doba in spremembe v prehrani. Najpogosteje se pojavi pri starejših moških – tak primer je tudi naš pacient gospod Janez.
Gospod Janez je v kliniko Medicofit prišel s hudo bolečino zaradi akutnega napada protina v palcu na nogi. Po temeljiti oceni so terapevti zanj pripravili skrbno prilagojen program zdravljenja. Že po nekaj terapijah je gospod Janez občutil izjemno olajšanje – bolečine so se znatno zmanjšale, gibljivost sklepa pa se je izboljšala.
Vendar se njegovo zdravljenje ni končalo tam. Da bi trajno obvladal bolezen, se je pridružil programu dolgoročne fizioterapije. Po šestih mesecih vztrajnosti in trdega dela je Janez doživel izrazito izboljšanje – kakovost njegovega življenja se je bistveno izboljšala, napadi protina pa so se občutno zmanjšali.
Kaj sploh je protin?
Protin je oblika artritisa, ki jo povzroča kopičenje sečne kisline v krvi. Ko raven sečne kisline postane previsoka, se začnejo tvoriti sečni kristali, ki se nato še posebej radi odlagajo v sklepih, kar povzroča vnetje in bolečino.
Protin običajno prizadene sklepe na nogah, še posebej palec na nogi, vendar lahko prizadene tudi katerikoli sklep v telesu – koleno, gleženj, komolec ali zapestje.
Kako nastanejo sečni kristali? Sečna kislina je produkt razgradnje purinov, ki jih najdemo v nekaterih živilih in telesnih tkivih. Pri zdravih posameznikih sečna kislina raztopi v krvi, prehaja skozi ledvice in se izloči z urinom. Vendar pa lahko nekatere okoliščine povzročijo, da se raven sečne kisline dvigne. To lahko vključuje uživanje hrane bogate s purini, prekomerno uživanje alkohola, prekomerna telesna teža, nekatere bolezni ledvic in genetska nagnjenost.
Glavni simptomi protina
Protin se pogosto začne nenadoma z akutnimi napadi hude bolečine, rdečice in otekline v prizadetem sklepu. Ti napadi se običajno pojavijo ponoči in so tako intenzivni, da lahko celo dotik rjuhe povzroča neznosno bolečino.
Naši bolniki najpogosteje opažajo:
- Hudo bolečino v sklepu
- Rdečico in oteklino
- Toploto sklepa in občutljivost na dotik
- Omejeno gibanje v prizadetem sklepu
Kako protin diagnosticiramo in zdravimo?
Diagnoza protina temelji na kliničnih simptomih, laboratorijskih preiskavah in slikovnih metodah. Vaš zdravnik lahko ob oceni simptomov in pregledu sklepa dodatno naroči še laboratorijske preiskave, analizo sklepne tekočine ali slikovne preiskave.
Rentgen, ultrazvok ali CT lahko pomagajo pri prepoznavanju poškodb sklepov in odlaganja kristalov, vendar so v začetnih fazah bolezni običajno prisotne neznačilne spremembe.
Zdravljenje protina vključuje več pristopov, od katerih je vsak namenjen zmanjšanju bolečine, preprečevanju napadov in preprečevanju dolgoročnih zapletov.
Zdravnik vam bo predpisal protivnetna zdravila in zdravila za zniževanje sečne kisline, kot je alopurinol, vendar boste za uspešnost farmakološkega zdravljenja morali biti pripravljeni narediti še nekaj pomembnih življenjskih sprememb.
Specialna obravnava protina v kliniki Medicofit
Klinika Medicofit ponuja celosten pristop k zdravljenju protina, ki vključuje specializirano fizioterapijo, prilagojeno za vsakega posameznika. Fizioterapevtsko zdravljenje je ključnega pomena pri obvladovanju simptomov protina in preprečevanju ponavljajočih se napadov.
Celostna obravnavo vnetnih sklepnih bolezni poteka skozi štiri glavne faze: diagnostično terapijo, akutno fizioterapijo, kineziologijo in dolgoročno kinezioterapijo. Ta pristop zagotavlja, da pacienti prejemajo individualno prilagojeno zdravljenje skozi celoten proces okrevanja.
Na začetku zdravljenja se opravi natančna diagnostična terapija, ki vključuje anamnezo, klinični pregled sklepov in meritve mišične moči. Ta faza je ključna za oceno obsega sklepnega vnetja in pripravo individualiziranega načrta. Preverimo občutljivost, stabilnost, prisotnost otekline in vnetja ter gibljivost sklepov.
Med akutnim napadom protina, ko je sklep močno vnet in boleč, se osredotočamo na zmanjšanje bolečine in otekline. V tej fazi je lahko izvajanje določenih vaj celo škodljivo, zato jih nikar ne izvajate sami. V začetni fazi je fizioterapija osredotočena na ne-invazivne pasivne tehnike, kot so terapija z udarnimi globinskimi valovi (ESWT), laser terapija in TECAR terapija, ki pomagajo zmanjšati vnetje in bolečino.
Ko se akutno vnetje umiri, je ključno nadaljevati s fizioterapijo, da se povrne polna gibljivost sklepov in okrepi obsklepne mišice. V kliniki Medicofit vas strokovnjaki za kineziologijo vodijo skozi specializirane vaje za krepitev mišic okoli prizadetih sklepov, izboljšanje gibljivosti in povečanje stabilnosti.
Vaje so prilagojene posameznikovim potrebam in zmožnostim, s ciljem preprečiti ponovne napade in dolgoročne poškodbe sklepov. Za trajno obvladovanje protina je ključna dolgoročna kinezioterapija, ki zagotavlja redno telesno aktivnost ter vzdrževanje primerne telesne teže.
Kaj lahko storite sami?
Fizioterapevti Medicofit so pripravili naslednja priporočila za lajšanje simptomov protina in izboljšanje kakovosti življenja:
- Izogibajte se purinom: Omejite uživanje živil, bogatih s purini, kot so rdeče meso, školjke, sardine. Alkohol, zlasti pivo in žgane pijače, lahko povečajo raven sečne kisline.
- Izogibajte se samozdravljenju: Ne jemljite zdravil brez posvetovanja z zdravnikom, saj lahko neustrezna uporaba poslabša simptome. Prav tako v obdobju zagona protina sami ne izvajajte vaj, saj lahko povzročite trajne poškodbe sklepa.
- Vzdržujte zdravo telesno težo: Prekomerna teža lahko poveča tveganje za napade protina. Redna telesna aktivnost pomaga pri nadzoru telesne teže.
- Nizko-intenzivne vaje: Priporočamo hojo, plavanje in kolesarjenje. Izogibajte se intenzivnim vadbam brez nadzora fizioterapevta, ki lahko obremenijo sklepe.
- Dajte sklepom čas za počitek: Med napadom protina počivajte in zmanjšajte obremenitev prizadetih sklepov.
- Hladni obkladki: Med akutnim napadom protina lahko na prizadeti sklep za 20 minut položite hladne obkladke, da zmanjšate bolečino in oteklino.
Viri in literatura
Abhishek, A., Roddy, E., & Doherty, M. (2017). Gout – a guide for the general and acute physicians. Clinical medicine (London, England), 17(1), 54–59. https://doi.org/10.7861/clinmedicine.17-1-54
Hainer, B. L., Matheson, E., & Wilkes, R. T. (2014). Diagnosis, treatment, and prevention of gout. American family physician, 90(12), 831–836.
Sivera, F., Andrés, M., & Quilis, N. (2017). Gout: Diagnosis and treatment. Diagnóstico y tratamiento de la gota. Medicina clinica, 148(6), 271–276. https://doi.org/10.1016/j.medcli.2016.10.019
Keyßer G. (2020). Die Gichtarthritis: Pathogenese, Diagnostik und Behandlung [Gout arthritis: Pathogenesis, diagnostics and treatment]. Deutsche medizinische Wochenschrift, 145(14), 991–1005. https://doi.org/10.1055/a-1036-8348
Morris I, Varughese G, and Mattingly P. Colchicine in acute gout. BMJ. 2003 November; 327(7426): 1275-1276.
