V Celju so ob dnevu svetovnega duševnega zdravja obeležili tudi 15-letnico delovanja programa za duševno zdravje mladih To sem jaz, ki ga od ustanovitve v letu 2001 izvajajo na celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Strokovnega srečanja ob obletnici se je v celjskem Narodnem domu udeležilo 60 strokovnjakov s področja zdravstva, šolstva in sociale. Program je kot celota usmerjen v krepitev duševnega zdravja mladine – v razvijanje pozitivne samopodobe, socialnih in komunikacijskih kompetenc, ki mladostnike podpirajo med odraščanjem in predstavljajo vir za lažje obvladovanje življenja tudi v odrasli dobi. Na leto pedagoški delavci osnovnih in srednjih šol izvedejo več kot 1.000 preventivnih delavnic To sem jaz in vanje vsako leto vključijo približno 10.000 učencev in dijakov. V spletni svetovalnici www.tosemjaz.net pa so strokovnjaki anonimnim mladostnikom v petnajstih letih odgovorili na več kot 38.000 vprašanj, povezanih s težavami odraščanja.
»Mladostnikom že od leta 2001 omogočamo javen, preprost, hiter in anonimen dostop do strokovnega nasveta. V projektu ‘Skupaj za zdravje’ smo v letu 2016, ko praznujemo 15 let delovanja, spletno svetovalnico prenovili. Dodana vrednost prenovljenega spletnega mesta je predvsem v tehnični posodobitvi, s katero smo mladim uporabnikom omogočili neoviran in kakovosten dostop do spletišča z vsemi sodobnimi napravami, kar prej ni bilo mogoče. Spletna svetovalnica To sem jaz že vrsto let ostaja prostor, v katerem mladostniki odkrito sprašujejo, spregovorijo o dilemah in težavah odraščanja. Nekatere teme lažje ubesedijo anonimno na spletu, kot da bi o njih spregovorili ‘iz oči v oči’ z zdravnikom, psihologom ali šolskim svetovalnim delavcem. V mrežo spletnih svetovalcev – prostovoljcev je danes vključenih že 70 strokovnjakov z različnih področij (zdravniki različnih specializacij, psihologi in psihoterapevti, socialni delavci, socialni pedagogi in drugi). Svetovalci v letu dni odgovorijo na približno 3.000 vprašanj. Kot pravi ena od naših dolgoletnih spletnih svetovalk, so spletna vprašanja mladih ‘zapisi, ki jih starši ne najdejo pri generalnem čiščenju otrokove sobe’. V obsežni spletni bazi na www.tosemjaz.net dobimo uvid v svojevrstno spletno biografijo o življenju slovenske mladine,«
je ob obletnici povedala Ksenija Lekić, vodja programa To sem jaz od ustanovitve. S spletnim komuniciranjem v programu uresničujejo perspektive preventivnega, informativnega in svetovalnega dela z mladimi.
Kdo so uporabniki in kaj jih zanima?
Približno 60 odstotkov uporabnikov spletne svetovalnice je starih od 14 do 17 let. 75 odstotkov vprašanj zastavijo dekleta. Analiza približno 10.000 spletnih vprašanj kaže, da zavzamejo vprašanja o telesnem dozorevanju in telesnem zdravju približno 32 odstotkov, o medosebnih odnosih in duševnem zdravju 29 odstotkov in spolnosti in spolnem zdravju približno 25 odstotkov. Najtežja vprašanja mladih se največkrat nanašajo na motnje hranjenja, samopoškodbeno vedenje in samomorilnost – teh vprašanj je približno 5 odstotkov.
Program To sem jaz v šolah
V šolah je program To sem jaz dobro poznan in že uveljavljen na področju šolske preventive. Pedagoški delavci se vanj vključujejo z izvajanjem preventivnih delavnic po konceptu 10 korakov do boljše samopodobe, avtorice psihologinje Alenke Tacol. Na voljo imajo brezplačno priročniško literaturo.
»Program je kot celota široko usmerjen in sledi ideji univerzalne preventive. Prav in koristno je, če z mladimi delamo na razvoju dobre in realne samopodobe kot vodilne opore med odraščanjem. Smiselno je, da jih organizirano podpremo pri razvijanju socialnih in čustvenih kompetenc, zaradi katerih bodo lažje živeli, ustvarjali boljše medosebne odnose in doživljali več zadovoljstva,«
je poudarila Nuša Konec Juričič, strokovnjakinja na področju duševnega zdravja in vodja regijske skupine za preprečevanje samomorilnosti na Celjskem.
Na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje vabijo vodstva šol in pedagoške delavce iz osnovnih in srednjih šol k vključevanju v izvajanje preventivnih delavnic. Poudarjajo tudi, da bi morali biti programi za duševno zdravje otrok in mladostnikov v šolskem sistemu standardizirani, sistemsko urejeni in enako dostopni za vse odraščajoče.
