Slikovit primer, ko laik zaide s poti
Primer iz zdravniške prakse:
Prof. dr. Zver slikovito razloži enostaven primer o velikosti vranice in številu trombocitov pri onkološkem bolniku. Vranica je pri bolniku z rakom povečana in se po navadi zmanjša v pol leta ali po enem letu. Za zdravnika v tem primeru velikost vranice ni bistveni pokazatelj napredka zdravljenja. Če pa bolnik prebere na spletu o velikosti vranice in ta podatek razume izven celotnega konteksta, se po nepotrebnem obremenjuje.
Bolniki morda naletijo na kakšno informacijo, ki se zdi, da je ključnega pomena. Ko s tem znanjem pridejo k zdravniku, ga zdravnik težko prepriča, da to ni pomembno. Če v ordinacijo pridejo opremljeni z znanjem ali prepričanjem, da vedo, kako bi moralo biti, jih bo zdravnik težko prepričal v nasprotno.
V primerih, ko po zdravniško pomoč bolniki pridejo z nezaupanjem in oboroženi z več znanja, kot ga premore vrhunski strokovnjak, je odnos in zaupanje na preizkušnji. Profesor poudari: »Če aktivno iščeš informacije, bodi do tega skeptičen, preveri jih pri nekomu, ki mu zaupaš.«
Bolnik lahko zdravnika vpraša o vsem
Ko zbolimo, si moramo, po mnenju prof. dr. Zvera, najti nekoga, ki mu zaupamo. Zaupanje v zdravnika je pomembno, saj ga bomo le tako lahko vprašali o vsem, kar nas zanima.
Profesorja pacienti velikokrat sprašujejo in preverjajo informacije o tem, kar so slišali, da pomaga pri zdravljenju njihove bolezni (mišljeni različni čudežni preparati, nepreverjene alternativne metode zdravljenja, op. a). »V večini primerov je odgovor en sam: večina takšnih pripomočkov pomaga tistemu, ki to prodaja in njegovemu žepu, bolniku pa ne«, je neposreden prof. dr. Zver.
Prepričan je tudi, da mora zdravnik bolniku povedati vse o njegovi bolezni, vse, kar ve in to podkrepi z izjavo: »Bolnik je direktor svojega življenja in zdravja. Mi (zdravniki, op. a) smo pa tisti, ki mu moramo povedati, kaj lahko zanj storimo. Odločitev (na koncu) je njegova. To moramo spoštovati.« Za zdravnika je to včasih tudi težko.
Kako (z)graditi zaupanje bolnika v zdravnika?
Prof. dr. Zver pravi, da za graditev zaupanja pri bolniku opravi tudi kakšen dodaten pogovor. Njegovi bolniki to tudi cenijo. Iskreno prizna, da se včasih kakšen bolnik kljub vsem posredovanim informacijam odloči v svoje slabo (npr. opusti zdravljenje, se ne odloči za potreben poseg, op. a). Zdravniki to skušajo razumeti in se skozi prakso učijo spoštovati tudi nepričakovane odločitve bolnikov.
Zaupanje bolnika v zdravnika je v svetu spletnih informacij omajano. Prihodnost je v popolnoma odkritem razmerju bolnik – zdravnik, ki je brez skrivnosti in pri čemer ima bolnik vodilno vlogo pri svojem zdravljenju. Kot še poudari profesor Zver, »lahko pripelje to raven odločanja med bolnikom in medicinskem osebjem na neko novo platformo, ki jo ta hip še ne dosegamo«.
Zdravnik si za bolnika mora vzeti čas
Predstavljajmo si, da zbolimo ali pa zboli nekdo, ki ga imamo radi. Kaj naredimo? Težimo, skrbi nas, hodimo od enega do drugega ter zbiramo informacije. Sprašujemo. V tem prof. dr. Samo Zver vidi svoje zdravniško delo, svoje poslanstvo. Verjame, da si za pojasnjevanje pacientu zdravniki morajo vzeti čas. Kot pravi: »Ta čas moramo imeti. Ljudje so veseli stika, pridejo v slabem vremenu (tudi v tem covidnem času, pred enim kontejnerjem), na dežju, vetru, potrebujejo našo besedo in dejansko je to tisto, kar mora biti vodilna vloga pri vsem tem.«
Video: prof. dr. Samo Zver, dr. med v živo o zaupanju
Vir: Izjava povzeta po video prispevku iz okrogle mize z naslovom Zdravstvene informacije na spletu – priložnost ali nevarnost?, ki je potekala online, 16. 11. 2021 v organizacije Zavoda Med.Over.Net in podjetja Adriasonara.
Foto: limfom-levkemija.org
