“Funkcijo in moč probiotika ne določa le rod ali vrsta, ampak tudi sev, poleg tega imajo točno določen genotip in fenotip, kamor sodi presnovna aktivnost, in znane mehanizme delovanja. Ti so zelo različni in pomembno je, da jih poznamo, saj je od tega odvisna njihova uporabnost v praksi,” je povedal specialist pediatrije prof. dr. Rok Orel, dr. med., predstojnik KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki, ki je tudi vodja Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano.
Manj okužb in manj odsotnosti
Po besedah prof. dr. Orla je že več metaanaliz pokazalo, da je uporaba sevov probiotikov, ki spodbujajo imunski sistem, povezana s pomembnim zmanjšanjem pogostnosti in težavnosti okužb, in to ne le črevesnih, ampak tudi okužb dihal. To pa je glede na analize pomembno vplivalo tudi na manj odsotnosti v šoli in službi ter na zmanjšanje porabe zdravil.
Glede na raziskave so dokazano učinkoviti:
- pri infekcijskih driskah: Lactobacillus rhamnosus GG, Lactobacillus reuteri DSM 17938, Saccharomyces boulardii (ta je bolj problematičen, ker je gliva in mnogi sevi verjetno niso učinkoviti, opozarja prof. dr. Orel);
- za preprečevanje driske, povzročene z antibiotiki: Lactobacillus rhamnosus GG in S. boulardii;
- za krepitev splošne odpornosti : Lactobacillus rhamnosus GG in Bifidobacterium animalis spp. lactis Bb12.
Pomembne lastnosti probiotikov
Pomembno je, da probiotiki vsebujejo žive organizme, ki morajo preživeti do črevesja, in da so v zadostni koncentraciji, je opozoril prof. dr. Rok Orel. Če je koncentracija premajhna, je sicer učinkovit probiotik lahko neučinkovit. A hkrati to ne pomeni, da velja načelo »več je, bolje je« – namreč, ko se doseže plato, povečevanje koncentracije ne povečuje učinkovitosti.
Kaj vse vpliva na mikrobiom
Človeški mikrobiom je sestavljen iz več kot 10.000 vrst in je težji od dveh kilogramov, raznolikost pa je zelo velika – populacijsko ujemanje je med 10 in 20 odstotkov. Primarna kolonizacija prebavil poteka v prvih letih življenja, nato je sestava črevesne mikrobiote stabilnejša, bolj izrazito pa se začne ponovno spreminjati v starejšem obdobju, je razložil spec. pediatrije. Kot je dodal, na sestavo in delovanje mikrobiote lahko vplivamo tudi ljudje z načinom prehranjevanja, probiotiki, prebiotiki, fekalno transplantacijo, najbolj grobo pa v mikrobioto poseže zdravljenje z antibiotiki.
Disbioza vzrok za številne bolezni
Kot je pojasnil prof. dr. Orel, obstaja povezava med disbiozo in povečanim tveganjem za kar nekaj bolezni: za kronično vnetno črevesno bolezen, alergične, presnovne, rakave, avtoimunske in bolezni osrednjega živčevja. Hkrati pa vse več raziskav kaže tudi povezavo med uporabo probiotikov in manjšim tveganjem za razvoj ali lajšanje alergijskih bolezni, kroničnih črevesnih vnetij, funkcionalnih prebavnih motenj, nekaterih jetrnih bolezni, metaboličnega sindroma, nekaterih vrst raka in celo nekaterih nevroloških in duševnih bolezni. “Čeprav se na vseh teh področjih kažejo učinki probiotikov, pa je danes še težko reči, po katerem od probiotikov je najbolje, da posežemo pri kateri od teh motenj. Tudi sevi, ki so pri eni indikaciji učinkoviti, so lahko pri drugi povsem brez učinka. Na svetu žal ni univerzalnega probiotika,” je sklenil prof. dr. Rok Orel.
