Otroka bi morali na prvi obisk zobozdravstvene ordinacije začeti pripravljati čim bolj zgodaj. Po priporočilih krovne ameriške zobozdravstvene organizacije (ADA) pa tudi drugih zobozdravstvenih združenj po svetu naj bi otrok prvič obiskal zobozdravnika pri enem letu starosti. To pomeni, da prvič sede na zobozdravniški stol, še preden njegovi zobje potrebujejo zdravljenje.
Vzrok za tako zgodnji obisk zobozdravnika je, da so zobje pri letu dni običajno zdravi in ohranjeni, zato ni potrebe po potencialno neprijetnih ali bolečih zobozdravstvenih posegih. Raziskave so pokazale, da pri enoletnih otrocih kariesa še ni, medtem ko je med dveletniki že osem odstotkov takih, ki imajo karies na enem ali več zobeh.
V tem obdobju so še zelo navezani na mater, zato je zaželeno, da je mama med zobozdravniškim pregledom prisotna. Pogosto mora biti mama tudi pripravljena brez strahu sama sesti na zobozdravniški stol z otrokom v naročju, da ga lahko zobozdravnik pregleda. Prvi pregled je izjemno pomemben, saj je treba otroku zagotoviti prijetno in nebolečo izkušnjo, ki bo pomembno vplivala na kakovost zobozdravniških pregledov in posegov v njegovi prihodnosti.
Pri ustrezni pripravi otroka na zobozdravniški pregled je vloga staršev ključna. Začne se še pred rojstvom otroka z materinimi preventivnimi ukrepi za ohranjanje zdravja ustne votline. Izjemno pomembno je staršem pojasniti pomen ustne higiene in skrbi za mlečne zobe ter jih poučiti, kako otroka spodbuditi k sodelovanju. Na vedenje otroka starši vplivajo tudi z lastnim ravnanjem, načinom vzgoje, mnenjem o zdravju ustne votline in zgledom, s tem pa oblikujejo otrokovo ozaveščenost in odnos do zdravja ustne votline in obiska zobozdravnika.
Ob dogovoru za prvi obisk zobozdravnika je dobro, da se starši pozanimajo o posegih in postopkih, ki čakajo malega pacienta ob prvem obisku zobozdravnikove ordinacije. Tako lahko starši otroka vnaprej pripravijo in seznanijo s tem, kar se bo dogajalo pri zobozdravniku. Pomembno in zaželeno je tudi, da starši zobozdravnika seznanijo s pomembnimi podatki, recimo z otrokovim čustvenim in telesnim odzivom na dražljaje, kaj ga vznemirja in kaj pomirja, ali ima brate in sestre, hišnega ljubljenčka in podobno. Prav tako mora zobozdravnik poznati morebitne zdravniške diagnoze otroka.
Med celotnim postopkom je pomembno, da je miren tudi starš, saj bo z umirjenostjo in nežnostjo pomagal otroku prebroditi morebitno neprijetno izkušnjo. Otroci so kot majhni »radarji« – zaznavajo stanja in čustva svojih staršev in se vedejo v skladu z njimi. Če je strah starša, bo strah tudi otroka. Če je starš napet in živčen, bo otrok to opazil in se počutil enako, čeprav se starš to trudi prikriti.
Če ste pripravljeni in mirni, bo to enako učinkovalo tudi na vašega otroka. Zaupal vam bo in se naučil spopadati s težkimi in včasih bolečimi izkušnjami. Otroku s svojimi besedami opišite videz zobozdravniške ordinacije, pomagajte si tudi s slikanicami in risbami. Ne pozabite na zvoke in vonjave. V veliko pomoč so vam lahko slikanice na temo obiska zobozdravnika, v katerih avtorji na ustrezen način skozi doživljanje glavnih junakov opišejo prisrčne prigode pri zobozdravniku.
S seboj vzemite tudi igrače, da bo otroku čas v čakalnici hitreje minil in da mu boste usmerili pozornost k nečemu zanimivemu ter tako zmanjšali njegovo morebitno napetost.
Marsikdaj starši s svojim načinom vzgoje nezavedno, a ključno vplivajo na vedenje otroka, in tako pogosto zaradi lastnih strahov sprožijo strah in tesnobo tudi pri otroku, s tem pa otežijo pripravljanje na zdravljenje zob. Žal starši pri tem pogosto zanemarijo lastno vlogo, saj menijo, da je to težava, ki jo mora reševati zobozdravnik sam.
Kot rečeno, prvi obisk otroka pri zobozdravniku pogosto ni posledica pojava kariesa ali bolečin v zobeh, temveč služi temu, da se otrok in zobozdravnik spoznata in ustvarita prijateljski odnos, ki bo pomembno vplival na prihodnje obiske in sodelovanje. Prvi obisk ne traja dolgo (15–30 minut), in če se otrok ne upira, lahko zobozdravnik že takrat opravi kratki pregled zob z uporabo stomatološkega zrcala in sonde, preveri zdravje otrokove ustne votline in pripravi načrt za morebitno zdravljenje.
Vedenje zobozdravnika prav tako vpliva na vedenje otroka in njegovo dojemanje situacije.
Če zobozdravnik in celotna zobozdravstvena ekipa k otroku pristopi razumevajoče in sočutno, jim bo zaupal. Zelo pomembno je, da ga sprejmemo z nasmehom in se do njega vedemo prijazno in prijateljsko. Otrok bo to začutil in bo bolj pripravljen sodelovati.
