Pa je vendar podatek pravi. Prav zato, ker so okužbe kirurške rane vse večja težava, saj narašča tako število operiranih ljudi, zlasti starejših, kot tudi pojavnost mikroorganizmov, ki so odporni na antibiotike, postaja vse pomembnejše, da število okužb kirurške rane skušamo kar najbolj znižati.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je prav s tem namenom izdala priporočila oziroma smernice za preprečevanje tovrstnih okužb, ki sta jih v slovenski prostor prenesla in priredila strokovnjaka, abdominalna kirurga, doc. dr. Blaž Trotovšek z UKC Ljubljana in doc. dr. Bojan Krebs z UKC Maribor.
»Ocenjujemo, da lahko z uporabo z dokazi podprtih strategij preprečevanja okužbe kirurške rane zmanjšamo njihovo število za polovico. Z dokazi podprte smernice z novimi priporočili za preprečevanje morajo postati del programov nadzora nad kakovostjo kirurških posegov z namenom, da izboljšamo varnost pacientov in tudi rezultate dela,« pravita tvorca slovenskih smernic.
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije so najnovejša in se opirajo na temeljito analizo in vrednotenje študij o ukrepih za preprečevanje okužbe kirurške rane. Po vzoru nekaterih drugih zdravstvenih sistemov je nujno ugotoviti njeno pogostost v Sloveniji in preveriti obstoječe stanje, kako se izvajajo ukrepi, da bi jo v čim višji meri preprečevali. Kot še pravita kirurga, je potrebno v dogovoru z vsemi oddelki splošne in abdominalne kirurgije pri nas preveriti učinkovitost svežnja z dokazi podprtih ukrepov za preprečevanje okužbe kirurške rane in v nadaljevanju tudi preveriti, kako učinkovito se izvajajo.
In kateri so ukrepi, ki jih je v smernice zajela SZO in sta jih za slovenski prostor priredila dr. Trotovšek in dr. Krebs? V nadaljevanju je kratek pregled najpomembnejših.
Pred operativnim posegom
Tuširanje
Pred posegom se mora pacient stuširati, lahko zvečer ali zjutraj pred operacijo, pri čemer uporabi navadno ali aseptično milo. S tem očisti kožo celega telesa in delno odstrani mikroorganizme, kar je še posebej pomembno na mestu, kjer bo pozneje kirurški rez. Učinkovitost postopka je enaka, če se izvede večer prej ali zjutraj tik pred posegom.
Odstranjevanje dlak
Pred kirurškim posegom se dlak načeloma ne odstranjuje, če pa je to vendarle potrebno, vedno uporabimo poseben strižnik z nastavkom za enkratno uporabo. Brivnikov z ostrimi rezili ne uporabljamo, saj povzročajo poškodbe kože in posledično še povečajo možnost in pogostost za okužbo kirurške rane. Striženje dlak izvede bolnik sam doma ali pa mu dlake postrižejo v bolnišnici, vendar ne v operacijski dvorani.
Antibiotična zaščita
Pred operativnim posegom je potrebna antibiotična zaščita, ki je pacient naj ne bi prejel več kot dve uri pred posegom.
Priprava kirurškega polja
Pred posegom je treba kožo na območju operativnega polja razkužiti; smernice priporočajo uporabo alkoholnih raztopin s klorheksidinglukonatom (CHG). S tem želimo čim bolj zmanjšati število škodljivih mikrorganizmov na pacientovi koži v okolici predvidenega kirurškega posega. Za to so alkoholne raztopine učinkovitejše od vodnih raztopin in raztopine s CHG so učinkovitejše od raztopin, ki vsebujejo povidon-jod.
Kirurška priprava rok
Pred posegom osebje poskrbi za ustrezno pripravo oziroma umivanje rok, pri čemer uporabi antiseptično milo ali razkužilo, šele nato si lahko nadene sterilne kirurške rokavice. Pred kirurško pripravo je z rok potrebno odstraniti ves nakit in umetne nohte, nohte je treba skrajšati in z njih odstraniti lak. Kirurška priprava rok pri osebju je nadvse pomemben ukrep, saj s tem z rok v veliki meri odstranimo mikroorganizme, ki so sicer stalno prisotni na rokah in tudi zavremo razmnoževanje tistih mikroorganizmov, ki so tudi po pripravi rok še vedno prisotni. Roke kirurške ekipe morajo biti ob vstopu v operacijsko dvorano čiste in umite z milom. Med posameznimi posegi in dokler je osebje v operacijskem bloku, je priporočljivo razkuževanje ali kirurško umivanje brez predhodnega higienskega umivanja rok. Aktivnost razkužil je namreč manjša, če so roke delno mokre in ne povsem posušene in obrisane. Prav zato ni priporočljiva kombinacija kirurškega umivanja rok in razkuževanja.
Prehranska podpora
Pred večjimi kirurškimi posegi, zlasti onkološkimi, je priporočljivo, da pacient, če je podhranjen, jemlje ustrezna prehranska dopolnila. O podhranjenosti govorimo, ko je indeks telesne mase manj kot 18,5 ali pa je telesna teža za več kot 15 odstotkov nižja od pričakovane glede na telesno višino. Podhranjenost namreč vpliva na imunski odgovor pri pacientu, kar pomeni da ima zato večje tveganje za okužbe, obenem pa tudi več možnosti za slabši izid kirurškega posega, večji pa sta tudi obolevnost in umrljivost.
Med operacijo
Vdihavanje dodatnega kisika
Možnost za okužbo kirurške rane se zmanjša, če med operacijo in še dve do šest ur po njej pacient vdihava zrak, v katerem je 80 odstotkov kisika.
Vzdrževanje telesne temperature
Zelo pomembno je tudi, da se ves čas operacije stalno nadzira telesna temperatura. Če ta pade pod normalni nivo, so možne motnje pri celjenju ran, strjevanju krvi in presnovi zdravil, s tem pa se zviša možnost za nastanek okužbe kirurške rane. Padcu telesne temperature se lahko izognemo, če med operacijo pacienta ogrevamo.
Nadzor sladkorja v krvi
Med samo operacijo je treba ves čas nadzirati nivo sladkorja v krvi, kar velja tako za sladkorne bolnike kot za paciente, ki sicer niso sladkorni bolniki. Dokazano je namreč, dase pri pacientih, ki imajo med operacijo ves čas vrednost krvnega sladkorja v mejah normale, rane lepše in hitreje celijo, možnost za razvoj okužbe kirurške rane pa je manjša.
Kirurška oblačila in komprese
Med operacijo mora osebje nositi posebna kirurška oblačila, ki so lahko iz umetnih materialov za enkratno uporabo bodisi iz pralnih tkanin za večkratno. Na sterilnem območju operacijske dvorane osebje nosi sterilna oblačila in rokavice.
Šivi, prevlečeni s protimikrobnimi sredstvi
Kirurški šiv je mesto, kjer se bakterije posebej rade namnožijo, saj je kirurška nit za organizem tujek, ki bakterijam omogoča dober oprijem in kolonizacijo. Proti temu se lahko borimo z uporabo razgradljivih šivov, pomemben ukrep pa je tudi čim bolj varčna uporaba šivov, zato da je v telesu in na njem čim manj vozlov, saj so ti še posebej dovzetni za razmnoževanje mikroorganizmov. V zadnjem času pa kirurgi uporabljajo tudi šivalne niti, prevlečene z antimikrobnimi sredstvi; njihova uporaba je tudi v skladu s smernicami SZO.
Dodatno znanj in vsebine za preprečevanje kirurških okužb
Smernice bodo predstavljene na prvem dogodku za širšo javnost, na katerega bodo povabljeni ključni strokovnjaki v Sloveniji, kirurgi in drugo zdravstveno osebje ter tudi novinarji. Strokovno srečanje z razpravo bo potekalo 13. 4. 2021 z videokonferenco. Prijave na srečanje in dodatne informacije lahko dobite na naslovu Preprečevanje okužb kirurške rane.
Piše: Maja Južnič Sotlar, neodvisna novinarka
