Stopnja onesnaženosti zraka z ozonom ima lahko v poletnih mesecih pomembne vplive na zdravje ljudi.
Splošna priporočila, ki veljajo za vroče, jasne, sončne dni, predvsem od meseca maja do vključno septembra oziroma ob povišanih koncentracijah ozona, so:
- Prostore zračimo v jutranjih urah in delu dopoldneva.
- Popoldne, predvsem med 14. in 16. uro, se zadržujemo v zaprtih prostorih (tu so koncentracije ozona nižje).
- Izogibamo se fizičnim dejavnostim na prostem (tudi v hribih so poleti koncentracije ozona visoke). Koncentracije ozona so na Primorskem in Obali največje med 12. in 18. uro.
Pri načrtovanju dnevnih dejavnosti na prostem si lahko pomagamo tudi z dnevnimi napovedmi maksimalnih urnih koncentracij ozona na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Od meseca maja do septembra redno spremljajmo napovedi in obvestila ARSO v zvezi z onesnaženostjo zraka z ozonom.
Priporočila veljajo za celotno populacijo, predvsem pa za dovzetnejše skupine prebivalcev.
Kaj je ozon?
Ozon (O3) je pri standardnih pogojih (temperatura 0 °C, tlak 1013 hPa) plin bledo modre barve. Molekula ozona je sestavljena iz treh atomov kisika in je zelo nestabilna, zato hitro razpade. Pri tem nastane »običajni« dvoatomni kisik (O2) in prosti atom kisika, ki reagira s čimerkoli v svoji okolici. Ozon je močan oksidant, njegove oksidativne lastnosti pa povzročajo škodo na vseh materialih, s katerimi je v stiku, vključno s človeškim tkivom.
Največ ozona (90 %) v ozračju je na višini okoli 20 km nad tlemi. To je stratosferski ozon (ali »koristen« ozon), ki nastaja naravno in nas ščiti pred nevarnimi UV žarki. Ob tleh in do višine nekaj kilometrov nad površjem pa je troposferski ozon (ali »škodljiv« ozon), ki je posledica onesnaževanja, zaradi človekove dejavnosti. Troposferski ozon je škodljiv za zdravje ljudi in ekosistemov.
Troposferski ozon nastaja pri zapletenih fotokemijskih reakcijah med dušikovimi oksidi in lahko hlapnimi ogljikovodiki pod vplivom sončne svetlobe. Snovem, iz katerih nastane ozon, pravimo predhodniki ozona. Vir dušikovih oksidov je predvsem promet, lahkohlapne ogljikovodike pa v ozračje prispevajo gospodinjstva, industrija, promet, bencinske črpalke, kemične čistilnice in v znatni meri tudi naravni viri. Ozon nastaja, dokler je dovolj predhodnikov, hkrati pa v nasprotni reakciji z dušikovim monoksidom iz izpušnih plinov razpada v običajni kisik. Zato so koncentracije ozona na prometnih merilnih mestih nižje, obratno pa so na višjih legah in na ruralnih območjih višje. Najvišje koncentracije so običajno izmerjene na višini med 1800 in 2200 m. Pri nas segata v ta pas merilni postaji na Krvavcu (1740 m n. v.) in Otlica (918 m n. v.).
Onesnaženost zraka z ozonom
Najvišje koncentracije troposferskega ozona so značilne za poletje, predvsem ob stabilnem jasnem vremenu z močnim sončnim sevanjem, visokimi temperaturami in šibkim vetrom, zlasti na območjih v bližini virov emisij predhodnikov ozona. Zaradi prenosa ozona in njegovih predhodnikov z zračnimi masami pa se onesnaženost lahko razširi tudi na podeželje oziroma druge oddaljene kraje.
V Sloveniji je onesnaženost zraka z ozonom največja na Primorskem, kar kažejo rezultati meritev na merilnih mestih. Na to vpliva predvsem sredozemsko podnebje ter vpliv zračnih mas z onesnaženim zrakom iz severne Italije.
Za troposferski ozon je v nižjih legah značilen izrazit dnevni hod koncentracij ozona. Na merilnem mestu Nova Gorica je največja vrednost okrog 15. ure oziroma med 14. in 16. uro, ko ima prevladujoč vpliv sončno obsevanje in najvišje temperature zraka v tem času. Dnevni hod koncentracij ozona na merilnem mestu Otlica, pa tako kot na vseh višje ležečih merilnih mestih, ni tako izrazit.
Škodljivi učinki ozona
Ozon vdihujemo z zrakom, zato je poglavitna pot vstopa v telo preko dihal, ki jih ozon tudi najbolj prizadene. Mehanizmi poškodbe dihal z ozonom so zapleteni, vendar je osrednje dogajanje vnetje, ki je lahko akutno in prehodno, pri dolgotrajni izpostavljenosti pa lahko vnetje povzroči trajne strukturne patološke spremembe pljučnega tkiva oz. dihal. V dihalih ozon povzroči tudi zmanjšanje pljučne funkcije, poveča odzivnost dihal, oslabi obrambni mehanizem dihal, povzroči poslabšanje astme.
Novejše raziskave pa so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, ki se med drugim kažejo z vplivi na delovanje srca ter razvoj ateroskleroze. Ozon povezujejo z večjo obolevnostjo (dihala, obtočila-srce) in večjo umrljivostjo zaradi teh vzrokov.
Visoke koncentracije ozona lahko vplivajo na manjši prirast biomase in tudi poškodujejo rastline (predvsem iglavce in nekatere poljščine). To pa pomeni tudi gospodarsko škodo. Ozon je seveda škodljiv tudi za živali, korodira pa tudi gradbene in ostale materiale v našem okolju oziroma naravi.
Škodljivi učinki ozona so odvisni od:
- Časa izpostavljenosti (večji pri daljši izpostavljenosti);
- Koncentracije ozona v zraku (večji pri višjih koncentracijah ozona)
- Fizične dejavnosti (večji pri fizični dejavnosti).
Stopnja onesnaženosti zraka z ozonom, vplivi na zdravje in priporočeni ukrepi.
Skupine ljudi, ki so zlasti dovzetne za škodljive učinke ozona:
- Otroci;
- Starejši ljudje;
- Ljudje z astmo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi;
- Ljudje z boleznimi srca;
- Vsi, ki so fizično dejavni na prostem (delavci v gradbeništvu, gozdarji, rekreativni športniki …);
- Nekateri bolj občutljivi zdravi posamezniki.
Napovedovanje koncentracij ozona
ARSO na svojih spletnih straneh objavlja tudi napovedi maksimalnih urnih koncentracij ozona. Računalniški model napovedovanja koncentracij ozona omogoča napoved najvišje urne koncentracije ozona za en dan vnaprej.
Obveščanje javnosti o preseženih koncentracijah ozona – ARSO
ARSO je zadolžena za obveščanje javnosti o preseženih opozorilnih (180 μg/m3) in alarmnih (240 μg/m3) vrednostih za ozon. V e-mrežo obveščanja ARSO so vključene vse bolnišnice, zdravstveni domovi, vrtci, šole, domovi upokojencev za obveščanje dovzetnejših skupin, za obveščanje splošne javnosti pa e-naslovi občin in medijev v S in J Primorski regiji.
Vir: NIJZ in ARSO
