Tako pišejo na portalu Omra, kjer opozarjajo, da osebe, ki so z internetom zasvojene, ga v prostem času uporabljajo tudi do 80 ur na teden.
Kako ločiti zasvojenost od normalne rabe novih tehnologij?
Internet je eno najbolj uporabljanih orodij v naši družbi. Pri prepoznavanju zasvojenosti z internetom se ne upošteva njegove rabe v službene ali šolske namene.
Znaki, ki zasvojenost z novimi tehnologijami ločijo od normalne rabe tehnologij so:
- Žrtvovanje spanca za »priključenost« na internet, igro, rabo pametnega telefona
- Zanemarjanje družinskih in socialnih odnosov, študija, dela, skrbi za zdravje
- Pritožbe bližnjih o rabi novih tehnologije
- Konstantno razmišljanje o internetu, igri, pametnem telefonu
- Prekomerno razburjenje ob prekinitvi povezave ali njenem počasnem delovanju
- Neuspešni poskusi omejevanja časa povezanosti
- Izguba nadzora nad časom
- Laganje o realnem času povezanosti
- Socialna izolacija
- Evforično stanje ob povezanosti internetu, igranju igre ali ob rabi pametnega telefona.
Pametni telefoni podpirajo številna odvisniška vedenja
Povod za zasvojenost s telefonom je običajno raba ene aplikacije, ki sčasoma preraste do kasnejše zlorabe in odvisnosti. Sicer pa imajo pametni telefoni več zasvoljivih lastnosti: komunikacijska funkcija zagotavlja konstantne informacije in v vsakem trenutku omogoča takojšen stik z drugimi ljudmi; odvisniško vedenje pametni telefoni podpirajo tudi z lahkim dostopom do iger, nakupovanja, stav, pornografije in cybersexa … Dodaten rizičen dejavnik za razvoj zasvojenosti pa izvira iz prijetnih dražljajov, ki izvirajo iz možnosti individualizacije tonov, tem, pripomočkov …
Zasvojenost s svojim pametnim telefonom prepoznava vse več ljudi: ta se kaže v konstantnem preverjanju telefona, pripravljenosti na prejem sporočila, ter žalosti oziroma apatičnosti ob odsotnosti telefona.
Zasvojenost od spletnih iger
Zasvojenost z igranjem spletnih iger se pogosto pojavlja ob motnjah pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), obsesivno kompulzivnih motnjah (OKM) in ob zasvojenosti z internetom. Gre za ponavljajoče igranje iger preko spleta, v katerih pogosto sodelujejo drugi udeleženci, ki pa se v večini primerov med seboj ne poznajo. Povprečen čas igranja traja med osem in deset ur dnevno.
Zavoljo predajanja zasvojenosti, pogosteje posegajo po stimulansih
Večje tveganje za omenjene zasvojenosti imajo introvertirane osebe, osebe z depresijo, slabo samopodobo, socialno anksioznostjo in sramežljivi. Njihova zasvojenost jim ruši ravnovesje ciklov spanja in budnosti, zaradi česar so pogosto pretirano utrujeni, posledično uživajo stimulanse, da lahko podaljšujejo obdobja, ko se predajajo svoji zasvojenosti. Vse to pa negativno vpliva na druga področja njihovega delovanja, denimo v službi, v izobraževalnem procesu, medosebnih odnosih; lahko pa celo povzroča zdravstvene težave (denimo sindrom karpalnega kanala).
Osebe, zasvojene z internetom, pametnim telefonom in igrami pogosto doživljajo anksioznost, razdražljivost, čustveno labilnost in težave v socialnih stikih.
Vir: https://www.omra.si/o-motnjah/zasvojenost/zanimivosti-o-zasvojenosti/tehnoloske-odvisnosti/
