Tako je opozoril mag. Klemen Grabljevec, dr. med., predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, URI Soča, na tiskovni konferenci, kjer je skupaj z vodjo Urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana Urošem Tomincem, dr. med. in vodjo Sektorja prometne policije UUP GPU mag. Ivanom Kapunom, opozarjal o naraščajočem številu nesreč, povzročenih z vse bolj priljubljenim prevoznim sredstvom – električnim skirojem (t. i. e-skiro).
Do 700 poškodb na leto, od tega do 70 hujših
Po besedah Uroša Tominca, so začeli opažati naraščajoče število poškodovancev zaradi uporabe e-skirojev že pred začetkom pandemije koronavirusa, v zadnjih dveh letih pa se je stabiliziralo: v UKC Ljubljana jih obravnavajo med 650 in 700 na leto (podatka za celo državo nismo uspeli dobiti), dobra polovica teh so osebe mlajše od 18 let. Trend je podoben tudi v letošnjem letu.
“Večina teh poškodovancev ni huje poškodovanih oziroma življenjsko ogroženih, temveč gre za lažje poškodbe, ki ne zahtevajo bolnišnične obravnave. Najpogosteje gre za poškodbe dolgih kosti in sklepov. Približno pet do deset odstotkov poškodovancev (se pravi od 35 do 70 oseb) pa po urgentni obravnavi ostane v bolnišnici ker potrebujejo nadaljnjo obravnavo. Nekateri so življenjsko ogroženi in nekateri bitko za življenje tudi izgubijo. Gre za poškodbe, ki običajno pustijo trajne posledice,” je povedal Tominc.
Številno nesreč na kolesih je podobno številu nesreč na e-skirojih. Vendar je število kolesarjev veliko večje, pa tudi razdalje, ki jih prevozijo, so daljše, tako da so poškodbe pri uporabi e-skirojev veliko pogostejše kot pri kolesarjenju.
Po taki poškodbi življenje ni nikoli več enako
Po besedah mag. Klemna Grabljevca, je med vsemi, ki se poškodujejo z e-skirojem, tudi nekaj odstotkov takih, ki utrpijo hude znotraj možganske krvavitve, rehabilitacija po možganski poškodbi pa je ena najmanj uspešnih. “Čeprav teh poškodovancev ni veliko, so poškodbe zelo resne: obsežne možganske krvavitve zelo verjetno privedejo do nepovratnega stanja v življenju poškodovanega, posledice pa občuti tudi njegova družina. Vplivajo lahko na klinično, gibalno, kognitivno, vedenjsko in čustveno področje. Lahko vam zagotovim, da življenje po taki poškodbi ni nikoli več enako,” je poudaril. Trajanje rehabilitacije po hudi možganski poškodbi (po premestitvi iz UKC Ljubljana na Uri Soča) v povprečju traja od tri do šest mesecev. “Najbolj žalostne pa so zgodbe, kjer bolnikov po končani rehabilitaciji ne odpuščamo v domače okolje, temveč v negovalno ustanovo“.
Za predstavo: če se oseba s 50 kilogrami zaleti s hitrostjo 25 kilometrov na uro v trd objekt, kot so stena, avto, tovornjak …, je to ekvivalent sili, ki deluje na telo pri padcu iz drugega nadstropja.
Mag. Klemen Grabljevec, dr. med., predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, URI Soča
Sicer mag. Grabljevec meni, da je e-skiro kot mobilno prevozno sredstvo povsem legalno in ustrezno, če se uporablja na pravilen način, v skladu z ustrezno zaščitno opremo in zakonskimi predpisi. “Potem imajo tudi morebitne nesreče, do katerih prihaja in bo vedno prihajalo, manjše posledice,” pravi.
Številne kršitve, ki so tudi razlog za velik del nesreč
E-skiroji so hitri, tihi in na kratkih razdaljah zelo učinkoviti, je priljubljenost tega prevoznega sredstva opisal mag. Ivan Kapun. “Hkrati pa so v cestnem prometu hitro lahko tudi nevarni za tistega, ki ga uporablja, kot tudi za druge udeležence. Že zaradi tihosti in hitrosti jih je težko zaznavati, kadar pa pri vožnji niso upoštevani cestno-prometni predpisi, pa je še toliko večja nevarnost, da se pripeti nesreča“. Kot pravi, se največ (prijavljenih) nesreč na e-skirojih zgodi zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje po napačni strani vozišča. Kot pa opozarja, pa številne nesreče ostanejo neprijavljene.
Mag. Kapun opozarja, da policisti na terenu opažajo številne kršitve pri uporabi e-skirojev (na leto je uporabnikom e-skirojev izrečenih 500 do 600 glob), kar je tudi posledica nepoznavanja predpisov.
Povzetek predpisov za varno uporabo e-skiroja:
- Do 18. leta je pri vožnji e-skiroja obvezna uporaba čelade, vendar je zelo priporočena tudi za starejše osebe.
- E-skiroje lahko vozijo le osebe, starejše od 14 let, in mladostniki stari med 12 in 14 leti, ki imajo opravljen izpit za kolo, mlajši pa ne.
- Z e-skiroji je treba voziti po kolesarskih stezah/poteh in ne po pločnikih. Če kolesarskih stez ni, se lahko z e-skiroji vozimo po voziščih, vendar le v naseljih, kjer je omejitev hitrosti za avte 50 kilometrov na uro. Sicer pa z njimi ni dovoljeno voziti nikjer drugje.
- Na območjih za pešce je dovoljena uporaba e-skirojev, vendar se morajo zavedati, da so tam ‘glavni’ pešci, uporabniki e-skirojev (kakor tudi koles) pa so tam gosti, ki ne smejo ogrožati pešcev. Kar pomeni, da morajo prilagoditi hitrost: voziti je treba bistveno počasneje od 25 kilometrov na uro, kolikor je dovoljeno pri vožnji na kolesarskih steza in na vozišču.
- Prepovedana je vožnja pod vplivom alkohola in ostalih substanc.
- Skiroji, ki dosežejo višjo hitrost od 25 kilometrov na uro, so prepovedani. Za to kazen je predpisana globa.
- Na e-skiroju se vozi lahko samo ena oseba (voznik): zraven ne sme biti ne otrok ne drug odrasel.
