Pred novim javnim razpisom, ki bo opredelil, katero cepivo bo v prihodnjih letih vključeno v nacionalni program cepljenja proti pnevmokoknim okužbam pa se slovenski pediatri zavzemajo za enako obravnavo vseh otrok in najboljšo zdravstveno oskrbo, v katero nedvomno sodi tudi zagotavljanje najučinkovitejših cepiv.
Pnevmokokne okužbe povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae. Pnevmokoki so lahko normalno prisotni v sluznicah dihal, za razvoj pnevmokoknih bolezni pa je poleg prisotnosti bakterije, ki se prenaša s kužnimi kapljicami ob kašljanju in kihanju, pomembna tudi zmanjšana odpornost, ki je v hladnejših mesecih zaradi gripe in prehladov še zmanjšana. Zato pnevmokokne okužbe ogrožajo predvsem majhne otroke, starejše ljudi, kronične bolnike in posameznike z oslabljenim imunskim sistemom. Pnevmokokna okužba lahko povzroči različne bolezni, kot so vnetje srednjega ušesa, vnetje obnosnih votlin, pljučnico, bakteriemijo, sepso in meningitis, pri čemer so lahko nekatere bolezni ob hujšem poteku tudi smrtne.
Zaradi velikega bremena invazivnih pnevmokoknih okužb pri majhnih otrocih, predvsem mlajših od enega leta, smo v Sloveniji 1. januarja 2015 začeli z rednim, priporočljivim cepljenjem otrok proti pnevmokoknim okužbam z 10 valentnim cepivom, za skupino otrok z večjim tveganjem pa je na voljo 13 valentno cepivo.
Po skoraj štirih letih od uvedbe cepljenja proti pnevmokoknim okužbam pediatri ugotavljajo, da je trenutna stopnja precepljenosti otrok prenizka, komaj 55 %. Izkušnje Denisa Baša, dr. med., spec. pediatrije, kažejo:
»Da številke niso bile boljše že ob pričetku cepljenja, je vsekakor več razlogov, a eden najpomembnejših je zagotovo nezadostna kampanja s strani države oz. pristojnih ustanov. Zavedati se moramo, da uvedba novega cepljenja zahteva vsesplošno medijsko kampanjo o dobrobitih cepljenja. Veliko nas je pediatrov, ki že dosegamo precepljenost, ki se bliža 90 % in to je stopnja, ki bi zmanjšala prenos pnevmokoka med otroci v kolektivnih varstvih ter od mlajših otrok na babice in dedke. Sicer pa je zaradi poplave izkrivljenih informacij na spletu v naših ambulantah veliko staršev, ki so prestrašeni in oklevajoči. Tem staršem posvetimo več časa, da jih prepričamo o dobrobitih cepljenja.«
Kljub nizki precepljenosti je med otroci mlajšimi od 5 let opazen upad pojavnosti invazivnih pnevmokoknih bolezni (s 46,2 /100.00 na 33,5 /100.000), kar pa je še vedno kar 6 – krat višja pojavnost kot v drugih evropskih državah. Toda hkrati se je pojavnost pnevmokoknih bolezni, povzročenih s serotipi 19A, 6A in 3 pomembno zvišala.
Mag. Andreja Borinc Beden, dr. med., spec. pediatrije, pojasnjuje:
»Za zaščito pred pnevmokoknimi boleznimi imamo v Sloveniji na razpolago dve učinkoviti cepivi. 10 valentno cepivo zaščiti pred desetimi pogostimi serotipi pnevmokokov, 13 valentno cepivo pa pokriva širši spekter in nudi zaščito proti trinajstim serotipom. Otroci, ki imajo večje tveganje za težji potek invazivne pnevmokokne bolezni so cepljeni s 13 valentnim cepivom, vsi ostali otroci pa z 10 valentnim cepivom. Pokritost invazivnih pnevmokoknih bolezni pri otrocih mlajših od 5 let je 90 % s 13 valentnim in 73 % z 10 valentnim cepivom. V letu 2017 so trije serotipi, ki so prisotni samo v 13 valentnem, ne pa tudi v 10 valentnem cepivu (3, 6A, 19A), povzročili 21% invazivnih pnevmokoknih bolezni pri otrocih.«
10 valentno cepivo proti pnevmokoknim okužbam se v okviru nacionalnih imunizacijskih programov trenutno uporablja v 33 državah, 13 valentno pa v 118 državah.
Udeleženci posveta in na njem pomembna izjava doc. dr. Marka Pokorna: “Edino cepivo, ki ne učinkuje, je tisto, ki ni uporabljeno”.
Pred novim javnim razpisom, ki bo opredelil, katero cepivo bo v prihodnjih letih vključeno v nacionalni program cepljenja otrok proti pnevmokoknim okužbam (10 valentno, 13 valentno ali obe cepivi) se slovenski pediatri zavzemajo za enako obravnavo vseh otrok in najboljšo zdravstveno oskrbo, v katero nedvomno sodi tudi zagotavljanje najučinkovitejših cepiv. Doc. dr. Marko Pokorn, spec. pediatrije in infektologije poudarja:
»Po dobrih treh letih lahko rečemo, da program ni dosegel želenih ciljev. Osnovna težava, ki temu botruje, je, da je cepljenih premalo otrok. Cepivo, ki je na voljo, pokriva večino povzročiteljev invazivnih okužb, ne pa vseh. Želja pediatrov je, da je cepljenih čim več otrok in da so cepljeni s cepivom, ki nudi najširšo zaščito.«
Več informacij o pnevmokoknih okužbah in cepljenju najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje >.
