Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je vsaka tretja ženska vsaj enkrat v življenju žrtev ene od oblik nasilja. Pri odkrivanju primerov nasilja morajo biti aktivno vključeni predvsem zdravstveni delavci, saj raziskave kažejo, da zlorabljene ženske pogosteje uporabljajo zdravstvene storitve, tudi če ne spregovorijo o zlorabi. “Žrtve nasilja so pogosti obiskovalci zdravstvenega sistema, vendar nimajo moči povedati, kaj se jim dogaja. Raziskave so pokazale, da si le ena od dvajsetih žensk upa spregovoriti o tem,” je na okrogli mizi o nasilju nad ženskami dejala družinska zdravnica v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana Nena Kopčavar Guček.
V ginekološko ambulanto prihajajo ženske s poškodbami rodil in drugih delov telesa, podplutbami, urezninami nepojasnjenimi kroničnimi bolečinami v maternici ali spodnjem delu trebuha. “Tukaj bi izpostavila nosečnice, saj na žalost po slovenskih raziskavah, ena od 25 nosečnic doživlja nasilje. Treba je vedeti, da se vse to odraža tudi v tesnobi, anksioznosti. Tisto, kar je najbolj zaskrbljujoče, je to, da se nasilje v nosečnosti ne preneha, lahko se celo stopnjuje,” je ponazorila ginekologinja v Zdravstvenem domu Ljubljana Tinkara Srnovršnik.
Dobrodošla novost so presejalni testi, s katerimi nosečnice v vsakem trimesečju in na poporodnem pregledu presejajo na prisotnost depresije, anksioznosti, odvisnosti in nasilja v družini.
“Žrtve od nas v prvi vrsti pričakujejo, da jih poslušamo. Kar se poklicne molčečnosti z naše strani tiče, za takšna nasilna dejanja, ki se preganjajo po kazenskem zakoniku, smo vsi, ki doživimo sum, primorani takšno situacijo prijaviti, čeprav žrtev temu nasprotuje,” je še povedala Kopčevar Guček.
“Vedno me pretresejo visoke številke, da je kar 33 odstotkov žensk enkrat v življenju doživela nasilje, od tega več kot polovica spolnega,” je dejala Srnovšnik.
Ta obravnava je zelo zahtevna
“Posiljene ženske običajno obravnavamo v ginekoloških urgentnih ambulantah, kamor najpogosteje pridejo v spremstvu kriminalista. Ta obravnava je zelo zahtevna, zahteva precej empatije, in precej profesionalnosti, da te stiska takšne ženske ne odnese,” je svoje izkušnje opisala ginekologinja.
Psihologinja Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo je navedla, da nekatere žrtve najprej poskrbijo za svojo varnost, šele nato se osredotočijo na zdravstvene težave. “Tako se nemalokrat zgodi, da pridejo žrtve recimo v varne hiše in težko zbolijo ali odkrijejo bolezni,” je ponazorila.
Dragana Glišovič Meglič iz Centra za psihološko svetovanje Posvet pa je poudarila, da je pomoč nujno poiskati skupaj z žrtvijo, ne namesto nje. Ključno pa je tudi žrtve ozavestiti, da za nasilje niso krive ali kakorkoli odgovorne.
