Okužba se najlažje prenaša ob tesnem stiku med dvema osebama, kar povečuje tveganje za širjenje okužbe v skupnostih, kjer so ljudje v bližnjem stiku, kot so domovi za starejše, bolnišnice ali družinska gospodinjstva. Zaradi tega se poudarja pomen preventivnih ukrepov, kot so cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, upoštevanje higienskih priporočil in izogibanje stikom z okuženimi osebami, zlasti za ranljive skupine.
Zboli lahko vsak, najbolj ogroženi pa ravno kronični bolniki in starejši ljudje. Pri starejši populaciji okužba najpogosteje poteka v obliki pljučnice, lahko pa pride tudi do okužbe krvi in vnetja možganskih ovojnic oz. meningitisa. Nekatere hujše pnevmokokne okužbe se žal lahko končajo tudi s smrtjo.
Kot pravi prim. Katarina Osolnik, specialistka interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik, se največji delež pljučnic domačega okolja pozdravi na primarni ravni, medtem ko bolnišnice zdravijo najtežje primere. Na leto je v Sloveniji diagnosticiranih več kot 6000 bolnikov z diagnozo bolnišnične pljučnice.
Veliko ljudi ima pljučnico za nenevarno bolezen, ki jo pozdraviš z antibiotikom. Zlasti mlajši so presenečeni, kako težek je lahko potek. Zato je treba opozoriti, da je pljučnica resna bolezen. K sreči je smrtni izid redek, a se lahko zgodi – tudi pri mlajših.
Na Kliniki Golnik se vedno znova srečujejo z bolniki, ki jih zdravijo zaradi težje potekajoče pljučnice in so starejši od 65 let. Študije dokazujejo, da je prav populacija po 65. letu tudi zaradi različnih pridruženih bolezni toliko bolj ogrožena. Žal je verjetnost, da bo pri starostnikih prišlo do resnejših zapletov od trikrat do sedemkrat hitreje, če imajo starostniki pridružene bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni ali bolezni dihal.
V Sloveniji letno beležimo okoli 10.000 okužb, od tega petina bolnikov potrebuje bolnišnično oskrbo – približno 20-odstotkov od teh pa je premeščenih tudi na oddelke intenzivne nege. Prav pri slednjih je smrtnost še posebej visoka. Še znatno večja pa je umrljivost pri hospitaliziranih bolnikih s pljučnico, ki imajo pridružene kronične bolezni in pri tistih, ki potrebujejo obravnavo v enotah za intenzivno zdravljenje (20 do 50 %), kot je prebrati v zborniku Sekcije za protimikrobno zdravljenje pri SZD, Infektološki simpozij 2021.
Pri težje in najtežje potekajočih pljučnicah je lahko umrljivost tudi do 20 %. “Ni veliko diagnoz, ki bi imele tolikšno hospitalno umrljivost,” dodaja Osolnikova. Tudi zato se starejši pljučnice še vedno bojijo.
Pljučnica je še vedno pomemben vzrok smrti. Smrtnost v bolnišnici zdravljenih bolnikov s pljučnico je 10 % ali več, še znatno večja pa je pri hospitaliziranih bolnikih s pljučnico, ki imajo pridružene kronične bolezni in pri tistih, ki potrebujejo obravnavo v enotah za intenzivno zdravljenje (20 do 50 %), kot je prebrati v zborniku Sekcije za protimikrobno zdravljenje pri SZD, Infektološki simpozij 2021.
Kako pa je s starostniki, ki domujejo v Domovih za starejše občane?
December je mesec, ko je večji poudarek na medsebojni ljubezni, družini in druženju z osebami, ki so nam blizu. A tu obstaja velika nevarnost za tiste, ki domujejo v DSO. Obiskovalci, ki sami niso razvili bolezni kljub stiku s pnevmokoki, zlahka prenesejo bakterije med obiskom starostnika v DSO. Posledice za starostnika pa so lahko kar resne. Bodimo odgovorni in svojce obiskujmo le, če smo popolnoma zdravi. A ravno pri pnevmokokih se pogosto zgodi, da se okužba pri nekaterih sploh ne razvije – občutek imajo, da so zdravi, so pa lahko prenašalci.
Zdravljenje pnevmokokov
Povzročitelj pnevmokoknih okužb je vse bolj odporen proti številnim antibiotikom, kar še dodatno otežuje zdravljenje okužb. V prihodnosti verjetno lahko pričakujemo še več na antibiotike odpornih bakterij, ki pa se ne bodo razvile, v kolikor se večina posameznikov v neki skupnosti cepi.
Zaščita
Ministrstvo za zdravje je na osnovi dobrih rezultatov v tistih državah EU, kjer je bilo uvedeno množično cepljenje starostnikov, sprejelo sklep o brezplačnem cepljenju bolnikov s kroničnimi boleznimi in vseh starostnikov nad 65 let. Izkazalo se je, da je ravno cepljenje najbolj učinkovit ukrep, ki bistveno zmanjša nevarnost okužbe (če pa do okužbe vseeno pride, pa bo bistveno manj resnih zapletov, ki so tako pogosti pri starostnikih), omogoči mirnejše življenje starostnikov, obenem pa zmanjša ekonomsko breme zaradi pogostih obiskov urgentnih blokov ali celo daljše hospitalizacije.
Cepivo je varno (je mrtvo) in učinkovito (v 23-valentnem cepivu se nahajajo tisti serotipi pnevmokoka, ki najpogosteje povzročajo invazivno bolezen). Potreben je le en odmerek cepiva, v kolikor pa ste cepljenje opravili pred 65. letom, je priporočljiva revakcinacija.
“Ne gre za eksperimentalno cepivo, sestavljeno na hitro. Izkušnje so dobre, učinkovitost visoka, neželenih posledic malo.” poudarja primarij dr. Aleksander Stepanović, dr.med., predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije.
