Število zastrupitev z gobami se iz leta v leto spreminja, odvisno od gobje sezone, pa tudi od tega, ali se zastrupi posameznik ali večje število ljudi naenkrat (družina ali skupina ljudi). Največ zastrupitev z gobami je v času gobarske sezone, ki je odvisna od vremenskih razmer (toplega in vlažnega poletja in jeseni), največ zastrupitev z gobami je tako septembra in oktobra. Seveda pa pride lahko do zastrupitev tudi izven sezone, če jemo strupene vložene ali zmrznjene gobe. Zbolimo lahko tudi po zaužitju užitnih gob, če le te niso ustrezno pripravljene ali pa jih uživajo ljudje ki imajo predpisano dieto zaradi bolezni prebavil.
V letošnjem letu smo septembra prejeli osem klicev zdravnikov o 14 bolnikih zaradi prebavnih težav po zaužitju gob, na oddelku pa smo zdravili štiri bolnike zaradi zastrupitve z gobami. Nevarna je bila predvsem zamenjava štorovk s smrtno nevarnimi kučmicami, ki vsebujejo amanitin in povzročijo odpoved jeter. V letu 2017 smo v mesecu septembru npr. prejeli 30 telefonskih klicev in pri tem obravnavali 50 bolnikov zaradi zastrupitve ali suma na zastrupitev z gobami. Leta 2012 pa smo prejeli celo preko 100 klicev in sprejeli 33 bolnikov zaradi zastrupitve ali suma na zastrupitev z gobami.
Pri tem moramo upoštevati, da se določeno število bolnikov lahko obravnava samo ambulantno. Prebavne težave v smislu slabosti, bruhanja in driske so na srečo največkrat posledica neustrezno pripravljenih in zaužitih sicer užitnih gob. Vzroki so lahko zaužitje prevelikih količin gob v večernih urah, neustrezno shranjevanje ali priprava gob, uživanja starih, surovih ali razpadlih gob, neupoštevanje diete pri ljudeh z obolenji žolčnika, želodca, trebušne slinavke in podobno.
Zdravniki s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana svetujejo, da se je potrebno držati naslednjih “zlatih pravil” pri nabiranju in uživanju gob:
– Nabirajmo in jejmo le gobe, ki jih dobro poznamo;
– Gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami zaradi bolezni, kot so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke, rane na želodcu in dvanajstniku;
– Gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih tudi ne jejmo kot glavni obrok oziroma zvečer pred spanjem;
– Gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive;
– Nabrane gobe ustrezno pripravimo čim prej (v prvih 24 urah), bodisi kot svež obrok hrane, ali pa jih ustrezno konzervirajmo (npr. blanširamo in zmrznemo, sušimo);
– Gobe so dobro gojišče za bakterije, jih ne shranjujmo v “hladnih shrambah” ali hladilniku.
Strupene gobe vsebujejo različne toksične učinkovine, zato so znaki zastrupitev so odvisni od vrste gob in njihovih strupov. Največ strupenih gob povzroči prebavne težave kot so slabost, bruhanje, krči v trebuhu in driska. Podobne simptome povzroče tudi neustrezno pripravljene užitne gobe ali druge bolezni (virusna in bakterijska vnetja). Nekatere strupene gobe lahko okvarijo tudi jetra in druge organe (najbolj znana in nevarna je zelena mušnica in njej sorodne gobe, ki vsebujejo med drugim strup amatoksin); določene gobe vplivajo na osrednje živčevje in povzročijo zmedenost, halucinacije in motnjo zavesti (rdeča in pantarjeva mušnica).
V diagnostičnem postopku je pomemben tudi podatek o času, ki je pretekel od zaužitja gob do prvih znakov zastrupitve. Pozorni moramo biti zlasti na zastrupitve z gobami, kjer so znaki zastrupitve nastopili po šestih do 24 urah. V teh primerih moramo pomisliti na možnost zastrupitve s smrtno nevarno zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami.
Ob pravočasnem pregledu in sprejemu v bolnišnico lahko bolniku, pri katerem sumimo na zastrupitev z zeleno mušnico, še izperemo želodec (če pričakujemo, da so gobe še v želodcu) in damo aktivno oglje. Potrebno je nadomeščanje izgubljene tekočine. Bolnik dobi tudi zdravilo, ki preprečuje vezavo strupa na tkiva, vendar je le-to učinkovito le prve tri dni po obroku gob, ko strup še kroži po krvi, po vezavi strupa na tkiva pa ni več učinkovit. Zato je zelo pomembno, da pričnem z zdravljenjem pravočasno, to pa lahko naredimo le, če bolnik pravočasno pride v bolnišnico. Vzrok kasnih pregledov bolnikov po zastrupitvah z zeleno mušnico je, da se bruhanje in driska lahko po enem ali dveh dneh prehodno umirita, bolnik se počuti bolje, v naslednjih dneh pa nato sledi postopna odpoved jeter in ledvic. Pri grozeči dokončni odpovedi jeter sprožimo postopek za transplantacijo jeter, vendar se na pravočasno pridobitev organa ni vedno mogoče zanašati. Bolniki kljub napredku medicine še vedno umirajo zaradi zastrupitve z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami.
Iz prakse je znano, da so se zastrupili tudi “dobri poznavalci gob”, če so bili pri nabiranju oziroma čiščenju gob neprevidni in so med množico gob spregledali strupeno gobo, ali pa pri tem niso nosili očal, ki jih sicer uporabljajo zaradi slabovidnosti.
Po splošni oceni imamo v zadnjem desetletju manj smrtno nevarnih zastrupitev z zeleno mušnico kot smo jih imeli na primer v 80-tih letih prejšnjega stoletja. Ljudje si lahko pridobivajo znanje o užitnih in strupenih gobah ter napotke o ustrezni pripravi gob in pomena pravočasne zdravniške pomoči v primeru težav v gobarskih društvih, s pomočjo strokovne literature in preko sredstev javnega obveščanja (radia, televizije, časopisov in revij). Smrt je lahko posledica zaužitja strupenih gob kot tudi zapleta oz. poslabšanja predhodne bolezni zaradi zaužitja neustrezno pripravljenih sicer užitnih gob.
Najbolj strupene oziroma smrtno nevarne so gobe iz skupin mušnic (zelena, pomladanska, koničasta), dežničkov, kučmic in luskinčkov, ki vsebujejo amatoksine. Te gobe poleg slabosti, bruhanja, driske in hudih krčev v trebuhu povzroče odpoved posameznih organov (jeter, ledvic in srca). Kljub najsodobnejšemu zdravljenju so tovrstne zastrupitve lahko končajo s smrtjo, zlasti pri otrocih, starejših osebah in bolnikih s pridruženimi boleznimi. Na izhod bolezni vpliva tudi količina zaužitih gob in čas, ki je potekel od pojava prvih simptomov do pričetka zdravljenja.
V Sloveniji vsako leto še vedno beležimo en ali več smrtnih primerov zaradi zaužitja strupenih gob ali zapletov oziroma poslabšanja predhodnih bolezni po zaužitju sicer užitnih gob.
