Sistematični pregled dokazov z meta-analizo je pokazal, da uporaba intenzivnih sladil (non-sugar sweeteners) ne prinaša dolgoročnih koristi pri zmanjševanju telesne mase pri odraslih in otrocih. Uživanje intenzivnih sladil namesto sladkorjev lahko kratkoročno sicer pomaga pri zmanjšanju telesne teže, vendar pa dolgotrajna uporaba lahko povzroči tudi resne neželene učinke, kot so povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni in splošno umrljivost. Na podlagi teh izsledkov je tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) izdala nova priporočila, v katerih odsvetujejo uporabo intenzivnih sladil za dolgoročno uravnavanje telesne mase.
Izjeme
Priporočila veljajo za vse, izjema so osebe s sladkorno boleznijo. Nanašajo se na vsa sintetična in naravno prisotna oziroma modificirana intenzivna sladila, ki jih ne vključujemo med sladkorje, ne glede na to, ali se prodajajo kot samostojna (za dodajanje živilom) ali so prisotna v živilih in pijačah. Ne nanašajo pa se na nizkokalorična sladila t.i. sladkorne alkohole oz. poliole (kot na primer sorbitol, ksilitol idr.), ki so derivati sladkorja in jih presnovimo, zaradi česar predstavljajo tudi manjši vir energije. Prav tako se priporočila ne nanašajo na uporabo intenzivnih sladil v zdravilih in izdelkih za osebno nego in higieno (npr. v zobnih pastah).
Pogosta sladila, katerih dolgotrajno uporabo priporočila odsvetujejo, so acesulfam K, aspartam, advantam, ciklamati, neotam, saharini, sukraloza, stevija in derivati stevije (steviol glikozidi).
V Sloveniji velik porast sladil v pijačah
K skupnemu dnevnemu vnosu sladkorjev prispevajo pijače, kjer je pogosta tudi uporaba intenzivnih sladil. To še posebej velja za otroke in mladostnike. Trende na tem področju so že pred časom preučevali na Inštitutu za nutricionistiko, kjer so v raziskavo zajeli več tisoč pijač, ki so se tržile med letoma 2017 in 2020.
“Medtem ko so iz nekaterih drugih razvitih držav zadnja leta poročali o precejšnjem povečanju uporabe sladil v brezalkoholnih pijačah, je bil do nedavnega ta trend v Sloveniji zmeren. Bistveno spremembo smo opazili v letu 2020, ko se je delež pijač s sladili povečal za 53 odstotkov, v posameznih skupinah pijač – npr. energijskih pijačah – pa celo do 144 odstotkov. Podobne trende kažejo tudi prodajni podatki. V letu 2020 je sladila vsebovalo približno 20 odstotkov razpoložljivih brezalkoholnih pijač, najpogosteje v podskupinah energijskih pijač (41 odstotkov) in napitkov za športnike (68 odstotkov). Ob vse večji ponudbi pijač s sladili se postopoma zmanjšuje delež pijač z dodanim sladkorjem, ki sicer še vedno predstavljajo več kot polovico vse ponudbe in skoraj tri četrtine prodaje brezalkoholnih pijač,” je povedal prof. dr. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko.
Na Inštitutu za nutricionistiko sicer spremljajo sestavo živil v Sloveniji že vse od leta 2011. Vzorec omenjene raziskave je vključeval osvežilne brezalkoholne pijače, nektarje, sokove in energijske ter športne pijače. “Če smo leta 2019 opažali bistvene spremembe v sestavi energijskih pijač, so se leta 2020 zgodili tudi bistveni premiki v sestavi osvežilnih brezalkoholnih pijač. Delež izdelkov s sladili se je v tej podskupini opazno povečal na 27 odstotkov. Najpogosteje uporabljena intenzivna sladila v pijačah v Sloveniji so bila so acesulfam K, sukraloza in aspartam,” je povedala Edvina Hafner, Inštitut za nutricionistiko.
Navaditi se na manj sladek okus
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pri tem dodajajo, da je skoraj vsak četrti otrok v Evropi debel ali ima prekomerno telesno maso, eden od razlogov za to je nezdrava prehrana. Kot poudarjajo, intenzivna sladila niso zdrava izbira in niso del priporočil zdravega prehranjevanja. Alternativa izdelkom z visoko vsebnostjo prostih sladkorjev bi zato morala biti nesladkana živila in živila z naravno prisotnimi sladkorji. Spomnimo, le 10 odstotkov slovenskih mladostnikov dosega nacionalna priporočila za energijski vnos.
Kar se tiče pijač je najboljši nasvet, naj prebivalci za žejo pijejo vodo ali nesladkan čaj. Aktualnega priporočila SZO nikakor ne smemo vzeti kot izgovor za uživanje izdelkov z visoko vsebnostjo prostih sladkorjev. Tudi pijače, ki vsebujejo le naravno prisoten sladkor, vsebujejo precej sladkorja. Sadne sokovne je zato pred uživanjem smotrno redčiti z vodo, ob čemer se hkrati navajamo na manj sladek okus pijač.
Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko
Opozoriti pa velja, da SZO v pregledu literature opozarja na metodološke razlike dostopnih znanstvenih podatkov in zelo zapletene vzorce uporabe intenzivnih sladil pri prebivalcih, zaradi česar so stopnjo priporočila označili kot pogojno.
