Prezgodnji izliv ali ejaculatio praecox pomeni prehitro izločanje semena pri moških. Trajanje erekcije ne zadošča za normalen odnos. V skrajnih primerih pride do ejakulacije še pred penetracijo v nožnico, kar lahko ovira normalno oploditev. Moški opisujejo redko ali slabšo nabreklost spolnega uda. Vzroki šibke potence so številni (nevrološki, vaskularni, hormonski, psihološki ali njihova kombinacija). Z odpravo vzrokov in z doseganjem ustrezne erekcije običajno preneha tudi problem prezgodnjega izliva. Prezgodnji izliv ob normalni erekciji je relativno redek problem. Gre za premočno stimulacijo centra za ejakulacijo v možganski skorji in delu možganov, ki se imenuje hipotalamus. Zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni, da z uporabo določenih sredstev skušamo zadržati ejakulacijo in podaljšati spolni odnos. Običajno se uporabljajo kreme, ki zmanjšajo občutljivost spolnega uda na stimulacijo. V zadnjem času je uspešno zdravljenje z antidepresivi iz skupine fluoksetinov, ki so lahko učinkoviti tudi dalj časa.
Po najnovejši opredelitvi Mednarodnega združenja za spolno medicino (ISSM) je prezgodnji izliv spolna disfunkcija moških, pri kateri vedno ali skoraj vedno do izliva pride v minuti ali še prej kot v minuti po vaginalni penetraciji. To pomeni, da je pri vsaki ali skoraj vsaki penetraciji nemogoče zadržati izliv.
Ta motnja ima negativne subjektivne posledice, kot so potrtost, zaskrbljenost in izogibanje spolnim odnosom.
Zaradi različnih opredelitev prezgodnjega izliva kažejo raziskave različno pogostost te motnje. Najvišjo pogostost, 31 %, je v skupini moških med 18. in 59. letom starosti pokazala ameriška raziskava NHSLS iz leta 1999. Istega leta se je v britanski anketi težava pokazala pri 14 %, v švedski raziskavi pa le pri 9 % vprašanih.
Glede na trajanje delimo prezgodnji izliv na dolgotrajnega (od začetka spolne aktivnosti) in pridobljenega (po obdobju normalne spolne aktivnosti). Slednji je običajno blažji oz. odnos traja dlje kot pri dolgotrajnem prezgodnjem izlivu.
O patofiziologiji prezgodnjega izliva ni veliko znanega. Postavljenih je nekaj hipotez, npr. anksioznost, hipersenzitivnost penisa in disfunkcija receptorjev 5-HT v osrednjem živčnem sistemu. Pogost je pri moških, ki imajo težave z erekcijo, pri čemer navajajo redko ali nezadostno nabrekanje penisa. Vzroki šibke potence so lahko številni (nevrološki, vaskularni, hormonski, psihološki ali njihova kombinacija). Z odpravo vzrokov in doseganjem ustrezne erekcije problem prezgodnjega izliva običajno preneha. Ob normalni erekciji se prezgodnji izliv relativno redko pojavlja. Gre za premočno stimulacijo centra za ejakulacijo v možganski skorji in hipotalamusu.
Diagnoza temelji na pacientovi anamnezi. S kliničnim pregledom in laboratorijskimi analizami se skušajo diagnosticirati dodatni vzroki, kot so uretritis in prostatitis, Peyronijeva bolezen in endokrine motnje.
Zdravljenje je simptomatsko.
Psihološko – behavioristično svetovanje po Mastersu in Johnsonu vključuje dve metodi: ustavitev, torej prenehanje spolne aktivnosti tik pred ejakulacijo, in stiskanje, torej čvrst prijem glavice tik pred ejakulacijo, dokler vzburjenost ne upade. Pri obeh metodah mora sodelovati tudi partnerica, zato sta pri mlajših pacientih, ki še niso v trajnih zvezah, redko uporabljeni. Pacientom te skupine se priporoča predhodna masturbacija, ki pripomore k manjši občutljivosti penisa pri naslednjem odnosu. Skupno so te metode uspešne pri približno 50 odstotkih pacientov, dejanski delež pa je verjetno manjši, saj del vprašanih težavo rešuje tudi z zdravili.
Drugi način zdravljenja je s površinskimi anestetiki:
1. Mazila z lidokainom in prilokainom
Nekatere neodvisne randomizirane raziskave so pokazale, da lahko z nanosom mazila na glavico penisa 20–30 minut pred spolnim odnosom podaljšamo čas trajanja z 1,49 minute na 8,45 minute (torej za 6,7 minute). Uporabiti je treba kondom ali tik pred odnosom sprati mazilo s penisa, da pripravek ne povzroči omrtvičenja oz. slabše občutljivosti nožnice. Pogosta uporaba tega sredstva lahko povzroči impotenco zaradi manjše občutljivosti glavice.
2. Krema SS z rastlinskim izvlečkom devetih zeli. Neka raziskava je pokazala, da podaljša čas do ejakulacije z 1,3 na 10,7 minute.
V tretjo skupino zdravil spadajo selektivni inhibitorji resorpcije serotonina (SSRI), ki so široko uporabni za zdravljenje depresivnih obolenj. Vsakodnevno jemanje ugodno vpliva na razpoloženje pacientov, obenem pa podaljša čas do ejakulacije. S temi zdravili danes najpogosteje zdravimo motnjo prezgodnjega izliva. Največkrat se uporabljajo fluoksetin, paroksetin in sertralin, ki vsi podobno delujejo, njihovi učinki pa so različni. Paroksetin in sertralin sta boljša od fluoksetina. Različne raziskave so pokazale, da lahko ta zdravila za 2,6–13,2-krat podaljšajo čas do ejakulacije. Učinek se pokaže že po nekaj dnevih jemanja, še bolje pa po tednu ali dveh. Ta zdravila so namenjena večletni uporabi, opaža pa se, da začne po 6–12 mesecih učinek upadati zaradi pojava odpornosti na zdravilo. Stranski učinki so utrujenost, vrtoglavica, zehanje, slabost in bruhanje, suha usta, driska in potenje. Običajno so šibki in spontano prenehajo dva do tri tedne po začetku jemanja.
Najnovejši v tej skupini zdravil je dapoksetin, ki se uporablja le po potrebi. Priporočeno je, da se vzame 1–3 ure pred odnosom. Različne raziskave kažejo, da to zdravilo – odvisno od odmerka – podaljša erekcijo z 1,9 na 3,5 minute. Rezultati so boljši 12–24 tednov po začetku jemanja zdravila. Tudi to zdravilo lahko povzroči slabost, vrtoglavico, glavobol in drisko, vendar so ti stranski učinki blagi. Ključna prednost tega zdravila je, da hitro doseže največjo koncentracijo v plazmi, zaradi česar se tudi hitro izloči iz telesa, kar zmanjšuje moč stranskih učinkov. Začetni odmerek znaša 30 mg in se lahko po potrebi poveča na 60 mg, ob čemer je treba upoštevati, da so lahko pri višjih odmerkih tudi stranski učinki močnejši.
Trenutno se odsvetuje jemanje dapoksetina skupaj z inhibitorji PDE5 (Viagra, Levitra, Cialis ipd.).
Vir: Urocentar
