Lani je bila lymska borelioza prisotna v vseh slovenskih regijah, klopni meningoencefalitis (KME) pa ni bil zabeležen le v eni regiji. Obolevnost za KME in boreliozo začne običajno strmo naraščati aprila in traja do konca oktobra. Vrh doseže v poletnih mesecih: zaradi aktivnosti klopov in ker ljudje več prostega časa preživijo v gozdovih, na travnikih, vrtovih, in so klopom bolj izpostavljeni.
Do zdaj so v letu 2023 na NIJZ prejeli eno prijavo KME in 128 prijav lymske borelioze.
Zaščititi se je treba povsod
Lani je v Sloveniji za Lymsko boreliozo zbolelo 4.007 oseb, za KME pa 126. Najvišja stopnja obolevnosti za lymsko boreliozo je bila v goriški statistični regiji, sledili pa sta ji gorenjska in koroška. Najvišja stopnja obolevnosti za KME je bila v primorsko – notranjski regiji, kateri sledita koroška in gorenjska. Čeprav je pojavnost omenjenih bolezni v nekaterih regijah višja, kot v drugih, ne smemo pozabiti, da so oboleli bolezen lahko dobili drugje oziroma v drugi regiji. Zato se je treba ustrezno zaščititi povsod.
Nasveti za zmanjšanje tveganja in preprečevanje okužbe:
- Preprečevanje ugriza klopa in hitra odstranitev že prisesanega klopa.
- Nošenje svetlih oblačil, ki pokrijejo čim večji del telesa.
- Uporabljanje sredstev, ki odganjajo klope (repelenti).
- Ob prihodu iz narave temeljit pregled telesa – tudi poraščenih delov telesa, pregibov, ušes, dimelj, pazduh …
Lymska borelioza
Lymska boreloioza je v Sloveniji najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi. Povzročajo jo bakterije iz rodu Borrelia. Bolezen se pojavlja po celi državi in čez celo leto, najpogosteje med februarjem in novembrom. Človek se okuži z ugrizom okuženega klopa. Dokazov, da bi se bolezen lahko prenesla iz človeka za človeka, zaenkrat ni. Prebolelost borelije ne ščiti pred ponovno okužbo. V primeru, da se okuži nosečnica, je pomembno, da je ustrezno zdravljenja, saj v tem primeru ne predstavlja tveganja za zarodek.
Nekaj dni po ugrizu okuženega klopa (3-32 dni) se lahko pojavijo značilne spremembe na koži (vendar se ne pojavijo pri vseh!): neboleča rdečina, ki se počasi širi, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Pojavi se lahko ena taka sprememba ali več. Kasneje – lahko tudi po več mesecih ali letih po okužbi – se lahko pojavi prizadetost organov in organskih sistemov: na koži, živčevju, sklepih, mišicah, očeh in srcu.
Pomembno je, da se bolezen zgodaj prepozna, saj je zdravljenje v začetni fazi običajno zelo učinkovito. Zdravi se jo z antibiotiki.
Klopni meningoencefalitis (KME)
Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME v Evropi. V zadnjem desetletju v povprečju zboli približno 250 oseb na leto. Povzročitelj bolezni je virus klopnega meningoencefalitisa, ki se najpogosteje prenese z vbodom okuženega klopa, lahko pa tudi z nepasteriziranim mlekom ali mlečnimi izdelki, narejenimi iz mleka kužne živine.
Gre za virusno bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice – glavobol, zmanjšano koncentracijo, delovno sposobnost, pa tudi ohromelost. Do dva odstotka bolnikov umreta.
Bolezenski simptomi nastopijo po inkubacijski dobi, sedem do štirinajst dni po vbodu klopa. Sprva se bolezen običajno kaže kot kratka neznačilna bolezen z vročino, ki traja dva do štiri dni, s pridruženimi mišičnimi bolečinami, utrujenostjo in glavobolom. Temu sledi obdobje brez simptomov, ki lahko traja od nekaj dni do tri tedne. V drugi fazi bolezni je prizadeto osrednje živčevje, kar se kaže kot visoka temperatura s hudim glavobolom, lahko tudi slabostjo in bruhanjem, v redkih primerih celo z nezavestjo in smrtjo.
Zdravljenje je zgolj podporno. Se pa KME lahko učinkovito preprečuje s cepljenjem.
