Kako se ohladiti v tem vročem vremenu? Mnogi iščejo stik z vodo in se zatekajo k naravnim in umetno urejenim kopališčem.
A tudi v vodi na naše zdravje prežijo nevarnosti, saj v njej živijo različni organizmi, med drugim tudi bakterije, virusi in zajedavci. Zaradi njih lahko pride do želodčnih in črevesnih težav, kot sta driska in bruhanje, izpuščajev na koži, bolečin v ušesih in očeh ter kašlja.
Črevesne težave po plavanju ponavadi povzročajo zajedavci in bakterije, na primer E. Coli. Veliko bakterij se v vodah razmnoži zaradi človeških in živalskih iztrebkov, zato ob vodi ne menjavajte plenic in pospravite za svojimi živalmi. Nevarne so tudi nekatere vrste alg, ki sproščajo toksine in onesnažujejo vodo in zrak.
Za dezinfekcijo bazenskih vod uporabljajo klor, ki pa na vse zajedavce ne učinkuje takoj. Nekateri v vodi lahko kljub kloru preživijo več dni.
Na žalost s prostim očesom čistoče vode ni mogoče natančno oceniti, zato je pomembno, da se pred poletnim veseljem pozanimate, kateri kotički so varni.
Paziti pa je treba tudi na druge nevarnosti, kot so vodni vrtinci, močni tokovi, brzice, nenadni zavoji, strme bregove …
Kakovost se spremlja vsake 14 dni
Na slovenskih rekah, jezerih in morju je kopanju namenjenih 48 odsekov – kopalnih voda, na katerih se že sicer običajno kopalci zbirajo v večjem številu in ustrezajo zakonsko določenim kriterijem za določitev naravnih kopalnih voda. Na teh odsekih se v času kopalne sezone vsake 14 dni spremlja tudi kakovost vode, in sicer na morju od začetka junija do sredine septembra, na celinskih vodah pa od sredine junija do konca avgusta, pišejo na spletni strani ministrstva za okolje.
“Vzorčenje kopalne vode in analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki ob vzorčenju opravi terenske meritve ter organoleptično oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja. V odvzetih vzorcih vode se v mikrobiološkem laboratoriju ugotavlja prisotnost dveh bakterij, ki sta pokazatelja morebitnega fekalnega onesnaženja (Escherichia coli, intestinalni enterokoki), ustreznost posameznega vzorca vode pa je ocenjena glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ob koncu kopalne sezone so podatki o stanju 47 kopalnih voda (kopalna voda Kolpa Sodevci ima status lokalne kopalne vode) posredovani Evropski komisiji oziroma Evropski okoljski agenciji za pripravo poročila o stanju kopalnih voda Evrope,“ so še razložili.
Obveščanje javnosti omogoča interaktivna karta kopalnih voda, informacije o stanju kopalnih voda so kopalcem na voljo tudi na informacijskih tablah na kopališčih in kopalnih območjih.
Nekaj nasvetov za bolj varno poletje
- Ne hodimo v vodo, če se počutimo slabo, s polnim ali praznim želodcem in pod vplivom alkohola.
- Pred kopanjem preverimo temperaturo in globino vode. Premrzla voda lahko povzroči krč, skok v plitvo vodo pa je lahko usoden.
- Nikoli ne plavamo sami; od obale se ne oddaljimo več, kot je dovoljeno.
- Ob nenadnem poslabšanju vremena gremo čim prej iz vode.
- Na urejenih kopališčih upoštevamo kopališki red in oznake z opozorili za kopalce.
- Ob obali otrok nikoli ne puščamo brez nadzora. Tudi če so v plitvi vodi, jih moramo neprestano opazovati.
- Ob brezskrbnem kopanju ne smemo pozabiti niti na osebno imetje, saj se na kopališčih lahko pojavijo priložnostni tatovi. (Vir: Ministrstvo za okolje in prostor)
