Preveri, pokliči, stiskaj

Kmalu, v mesecu oktobru se bo o oživljanju veliko govorilo v Sloveniji in v tujini.  

16. oktobra namreč obeležujemo Svetovni dan oživljanja. Ob lanskem svetovnem dnevu oživljanja smo Slovenci dobili odlično digitalno publikacijo “Vsak Zemljan lahko reši življenje“ kjer med drugim pozivajo, da lahko ponovno zaženemo srce v treh enostavnih korakih: 1. Preveri, 2. Pokliči 112 in 3. Stiskaj prsni koš.  

V publikaciji med drugim jasno navajajo, kako pomembno je hitro ukrepanje ob srčnem zastoju, saj izjemno poveča možnosti preživetja. Pri tem je zelo pomembno, da sploh prepoznamo znake za srčni infarkt. “Glavni opozorilni dejavnik je prsna bolečina. Oseba čuti močno, topo bolečino v sredini prsnega koša, ki jo je težko natančno določiti. Bolečina se pogosto širi še v levo roko, ramo in vrat, lahko tudi v hrbet za lopatico ali v trebuh,” opisujejo strokovnjaki v publikaciji. Bolečini se lahko po njihovih navedbah pridružujejo še težave z dihanjem, slabost, bruhanje, bledica, potenje, omotičnost in vrtoglavica ter seveda nepravilno bitje srca: “Simptome lahko ublažimo že s tem, da človeka namestimo v pol sedeč položaj na tla, na primer ob steno.”

Kot navajajo avtorji publikacije pride med oživljanjem (s strani očividcev, kasneje pa ekipe nujne medicinske pomoči) do povrnitve spontanega bitja srca pri 40 % oseb. Do odpusta iz bolnišnice v povprečju v celotni Evropi preživi 10 % oseb, pri katerih smo pričeli z oživljanjem: “Razlike med posameznimi državami in posameznimi območji v državah so velike in se gibljejo med 4 in 30 %. Slovenija je na tem področju nekoliko boljša od povprečja, preživetje v Ljubljani med letoma 2016 in 2018 je bilo 13,8 %. Če upoštevamo samo bolnike, ki ob preživetju niso imeli nevroloških posledic, oziroma so bile blage, je ta številka 10,9 %.”  

Nova priporočila v luči covida 

V lanskem covid letu smo Slovenci prejeli tudi nova priporočila Slovenskega reanimacijskega sveta za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja za laike in prve posredovalce, ko obstaja sum ali je bolnik okužen s COVID-19.  

“Oživljanje lahko izvajajo družinski člani ali druge znane osebe iz istega gospodinjstva, če pa gre za oživljanje neznane osebe, je potrebna prostovoljna odločitev vsakega posameznika, ali bo pristopil k oživljanju ali ne, saj je med oživljanjem velika možnost prenosa morebitne okužbe s COVID-19,” med drugim pojasnjujejo.  

Svetujejo, da si očividec pri nudenju prve pomoči nadene obrazno masko čez nos in usta, nos in usta osebe, ki ji pomagamo, pa najprej prekrijemo s kirurško masko ali brisačo ali drugo tkanino. 

Nato ocenimo odzivnost (pogledamo, če se oseba premika, če kašlja, če se odzove na klic ali na tresenje ramen) in če je neodzivna ali ima morebitne krče, takoj pokličemo 112 in poslušamo navodila zdravstvenega dispečerja. Dihanje v primeru suma na okužbo s covidom ne ocenjujemo kot do sedaj, se ne sklanjamo nad usta in nos. Pogledamo le, če se osebi dviguje prsni koš, če kašlja. “Če ocenimo, da je oseba neodzivna in da ne diha ali ne diha pravilno, izvajamo pri odraslih neprekinjene stise prsnega koša na sredini prsnega koša s hitrostjo 100 do 120/min, 5 cm globoko (in ne več kot 6 cm; pri otroku 1/3 prsnega koša),” opisujejo.  

Če je možnost in je prisoten še drug očividec, ga pošljemo po AED. Ko dobimo AED, ga čimprej namestimo in poslušamo navodila AED. 

Ob tem se umetni vpihi pri odraslih pri sumu ali okužbi s COVID-19 po novih priporočilih NE izvajajo: “prvi posredovalci morajo ob aktivaciji uporabljati zaščitno opremo, ki ščiti pred aerosolom (FFP3 maska, očala, ki tesnijo, rokavice), če pa potrebne zaščitne opreme nimajo, naj uporabijo le AED in naj ne izvajajo stisov prsnega koša, lahko pa k temu motivirajo člane skupnega gospodinjstva ali tiste, ki so z osebo v tesnih stikih.”  

“Pri otrocih je večina srčnih zastojev sekundarnih in nastanejo kot posledica zastoja dihanja. Zato damo pri otrocih najprej 5 začetnih vpihov (usta na usta oz. usta na nos in usta) in nato izvajamo oživljanje 30 stisov prsnega koša : 2 umetna vpiha. Stise izvajamo pri otroku le z eno dlanjo oz. pri dojenčku z dvema prstoma. Pomoč aktiviramo po 1 minuti oživljanja, če oživljamo sami, sicer takoj,” še opisujejo.  

Po 1 minuti oživljanja tudi pri otroku namestimo AED: “Oživljanje z umetnimi vpihi pri otrocih je prostovoljna odločitev, saj predstavlja veliko tveganje za prenos morebitne okužbe. Običajno se priporoča le za osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu oziroma že imajo tesne stike.”

Pri neznanih otrocih in pri utopljencih po teh priporočilih ne dajemo 5 začetnih vpihov oziroma kakršnihkoli umetnih vpihov, temveč se držimo algoritma TPO odraslih: neprekinjeno izvajanje samo stisov prsnega koša in namestitev AED.  

“Po končanem oživljanju si je potrebno čimprej umiti roke s tekočo vodo in milom in/ali uporabiti razkužilo za roke; kontaktirati je potrebno tudi lokalnega epidemiologa za nadaljnje ukrepanje ob morebitni izpostavljenosti COVID-19,” zaključujejo.  

*Avtorji: Matej Jenko, dr. med., Špela Baznik, dr. med., doc. dr. Primož Gradišek, dr. med., Slovenski reanimacijski svet, slors.szum.si