V javnosti se širijo različni zdravstveni nasveti, med njimi je tudi ta, da bi morale zdrave ženske srednjih let vsako leto na te štiri preglede: pregled krvi in urina, ultrazvok trebušne votline in prsi ter bris materničnega vratu.
Družinskega zdravnika v ZD Ljubljana Leona Kranjca, dr. med., spec. smo vprašali, ali se s tem nasvetom strinja. “Preventivni pregledi so seveda smiselni. Sklepam, da se vprašanje nanaša predvsem na zgodnje odkrivanje raka pri odraslih ženskah, saj sprašujete predvsem po slikovnih preiskavah. Vse naštete preiskave so seveda v določeni situaciji smiselne in potrebne, vprašanje pa je, kako pogosto in kdaj naj bi se opravljale. Bris materničnega vratu naj bi v primeru predhodnih negativnih izvidov ženska, stara med 20 in 64 let, opravila na vsake tri leta. Program, v katerem to izvajamo, pa se imenuje ZORA. Pogostejše kontrole opravimo le v primeru nekaterih najdb na brisu. Pri negativnih izvidih brisa pa ne, saj rak materničnega vratu v zgodnjih oblikah raste razmeroma počasi,” pravi strokovnjak.
Preventivne preglede dojk pa običajno opravljajo v sklopu programa DORA, v katerega so vključene ženske med 50. in 69. letom starosti, saj je v tem obdobju pojavnost raka dojke najvišja. “Preiskavo opravljamo v primeru negativnih izvidov na vsake dve leti. Pred 50. letom starosti priporočamo samopregledovanje dojk, preventivne slikovne preiskave pa le v primeru prebolenja nekaterih genetskih oblik raka ali prisotnosti visoko tvegane družinske anamneze za raka dojke.”
Glede preventivnih ultrazvočnih pregledov trebušne votline pa Kranjec pravi, da jih praviloma ne izvajajo. Na ta pregled pa morate v primeru težav v predelu trebuha ali pa v primeru utemeljenega suma na obolenje trebušne votline.
Krvne in urinske preiskave pa po besedah našega sogovornika običajno preventivno opravljajo v sklopu obdobnih preventivnih pregledov na Centru medicine dela, prometa in športa ali pa v sklopu preventivne obravnave v referenčni ambulanti družinske medicine. Pogostejši pregledi običajno niso potrebni.
Bi moral zdravnik pacientu svetovati, kam naj gre na pregled z ultrazvokom?
“Tovrstno usmerjanje sicer ni nujno, je pa pacientom običajno v veliko uteho dobiti točno usmeritev. Svojemu zdravniku namreč zaupajo, iskanje ustreznega izvajalca in sama izvedba preiskave pa je tako manj stresna,” pravi Kranjec.
Začnite meriti krvni tlak
“Krvni tlak je modro spremljati celo življenje, kako pogosto pa je odvisno od starosti. V otroštvu ga večinoma spremljamo le med preventivnimi pregledi ali pa med nekaterimi akutnimi obolenji. V odrasli dobi pa bi ga bilo modro izmeriti vsaj nekajkrat letno. Če imamo povišane vrednosti, meritve izvajamo po nasvetu družinskega zdravnika, nefrologa ali kardiologa,” razlaga dr. Kranjec.
Tlak pravilno izmerimo v popolnem mirovanju in v stanju popolne čustvene umirjenosti. “Pol ure pred merjenjem se izogibajte telesnim naporom, pet minut pred meritvijo pa posedajte ob merilniku. Le tako bomo izmerili realno vrednost. V primeru previsokega krvnega tlaka svetujemo merjenje dva do trikrat dnevno en teden. Vrednosti zapišite v dnevnik in ga pokažite izbranemu zdravniku. Tabela krvnih tlakov nam bo v veliko pomoč pri hitri in ustrezni ureditvi povišanega tlaka.”
