Čepi ušesnega masla so pogosta nadloga, ki pesti približno 10 odstotkov otrok, 5 – 10 odstotkov odraslih srednjih let in kar tretjino starejših od 65 let, pravi specialistka otorinolaringologije dr. Tanja Soklič Košak, dr. med. Pojasni, da se ušesno maslo tvori v zunanjem (hrustančnem) delu sluhovoda. Vzroka čepov sta prekomerna aktivnost cerumenalnih žlez ali / in motena migracija kože v smeri od sredine bobniča proti izhodu sluhovoda, s pomočjo katere maslo pripotuje s kožo navzven in se tako samo izloči.
Migracijo kože najbolj motijo ljudje sami s pripomočki, ki potiskajo maslo nazaj v notranjost sluhovoda ali celo do bobniča: z vatiranimi paličicami, slušalkami, zaščitnimi čepi in slušnimi aparati. Poseben primer pa so bolniki po operacijah ušes, ki imajo strukturno spremenjeno obliko sluhovoda s posledično moteno migracijo kože po operaciji ali zaradi kroničnega vnetja.
Dr. Tanja Soklič Košak, dr. med., spec. otorinolaringologije
Zaradi vode lahko čep nabrekne
Po besedah sogovornice čep ušesnega masla postane moteč, ko s svojo velikostjo slabša sluh, povzroča občutek zamašenosti ušesa, tiščanja ali celo bolečine v ušesu v primeru, ko čep pride v stik z vodo in posledično dodatno nabrekne. “Koža v sluhovodu je namreč zelo tanka, nežna in občutljiva. Oživčenje z vejicami IX. In X. možganskega živca je bogato. Še posebej boleč je čep masla, ki se dotika bobniča. Zanimivo je, da vzdraženje teh živčnih vejic v koži sluhovoda prenese vzdraženje še na ostalo področje teh živcev v žrelu, s tem pa vzpodbudi refleks kašlja,” razloži. Doda, da se v ušesnem maslu, ki je produkt specializiranih apokrinih kožnih žlez z zunanjim izločanjem, kopičijo snovi iz krvi, npr. krvni sladkor in različni hormoni. Čep masla pri sladkornem bolniku je tako bogat s sladkorjem, zato se na njem lahko zaredijo plesni.
Slabši sluh pri majhnem otroku ovira govorni razvoj in poslabšuje izgovarjavo predvsem sičnikov in šumnikov. Pri starejših ljudeh slabši sluh pomeni slabše delovanje slušnih aparatov, socialno oviro ali celo osamo. Prekomerno kopičenje masla in nastanek zelo velikega čepa lahko povzroči pravo vdolbino v kostni steni sluhovoda, zaradi katere se normalna migracija kože v smeri ven iz sluhovoda nikoli več ne obnovi, čep pa se zato znova in znova kopiči.
Dr. Tanja Soklič Košak
Več možnosti zdravljenja
Dr. Tanja Soklič Košak pove, da se v primeru mehkega ušesnega masla lahko nakaplja olje, ki maslo zmehča, nato pa naravna migracija kože to maslo premakne proti zunanjosti. Iz povsem zunanjega dela sluhovoda in z uhlja pa maslo odstranimo s papirnatim robčkom.
Odsvetujemo vsakršno uporabo predmetov, še posebej koničastih ali ostrih, saj se lahko z njimi poškoduje tanka koža sluhovoda ali celo bobnič in takoj za njim ležeče slušne koščice.
Dr. Tanja Soklič Košak
“Zdravnik specialist otorinolaringologije lahko ušesno maslo očisti z majhnimi sesalčki ali prijemalkami pod nadzorom mikroskopa, s katerim vidi strukture povečane in dobro osvetljene. V primeru potrebe po zmehčanju masla ali da se maslo odlušči od kože stene sluhovoda pa zdravnik specialist ORL uporabi izredno nežno izpiranje s toplo vodo ali še kakšno zdravilo,” pojasni sogovornica. Pove, da se težave z ušesnim maslom odpravljajo po potrebi posameznika. Pri uporabnikih slušnih aparatov in starejših ljudeh ter pri bolnikih po operacijah ušes pa na vsakih nekaj mesecev.
Številni, ki se jim ušesno maslo povečano tvori, pa pridejo na čiščenje ušesnega masla vsaj pred začetkom poletne sezone, da se izognejo težavam po plavanju in kopanju zaradi dolgotrajnejšega stika ušes z vodo.
Dr. Tanja Soklič Košak
Če pride do okužbe sluhovoda
“Prekomerno luščenje kože sluhovoda, bolečina ali zelo moteče srbenje sluhovoda so lahko znaki okužbe kože sluhovoda oziroma pomnožitve biofilma bakterij na koži sluhovoda,” opozori dr. Tanja Soklič Košak in svetuje, da gre oseba v tem primeru k zdravniku.
Kot pojasni, so lahko vzrok daljši stik z vodo ali stik z mikrobiološko oporečno vodo, pretirano odstranjevanje ušesnega masla in s tem odstranjevanje protimikrobnih učinkovin ter imunskih celic in sladkorna bolezen. “Izogibati se moramo drgnjenju in praskanju sluhovoda, še posebej z nohti, ki lahko tanko kožo ranijo in v ranice zanesejo bakterije,” sklene.
Imate vprašanje? Zastavite ga lahko na forumu Otorinolaringologija!
