Presaditev jeter je velik izziv. Za bolnika pomeni novo življenjsko priložnost, tako za bolnika kot za transplantacijsko ekipo pa obvezo, da podarjeni organ ohrani in varuje, pravi specialistka spec. interne medicine in gastroenterologije prim. Mojca Ribnikar, dr. med., iz UKC Ljubljana, ki pojasni, da je presaditev jeter danes najuspešnejši način zdravljenja bolnikov s kronično jetrno boleznijo z zapleti in pri akutni (fulminantni) jetrni odpovedi.
Najpogostejši vzroki za presaditev
V Sloveniji največ bolnikom, približno tretjini, presadijo jetra zaradi zapletov alkoholne jetrne ciroze, pove prim. Ribnikarjeva. “Predpogoj za vključitev v program za zdravljenje s presaditvijo jeter pri teh bolnikih je vključitev v organizirano zdravljenje alkoholizma in vsaj šest mesečna absolutna abstinenca od alkohola pod nadzorom psihiatra alkohologa. Ob striktni abstinenci se zdravstveno stanje bolnika z alkoholno jetrno cirozo lahko celo popravi in to v tolikšni meri, da presaditev jeter ni več potrebna ali pa jo lahko odložimo.“
Poleg alkoholne jetrne ciroze so najpogostejši vzroki za presaditev jeter nekateri na jetra omejeni jetrni tumorji, najpogostejši je jetrno celični karcinom, ki v več kot 90 odstotkih vznikne v cirotično spremenjenih jetrih. “Presaditev opravijo tudi pri bolnikih z zapleti jetrne ciroze, ki je posledica kronične okužbe s virusom hepatitisa B ali C, bolnike z imunskimi (avtoimunski hepatitis, primarni biliarni holangitis in primarni sklerozirajoči holangitis) in vrojenimi (Mb. Wilson, hemokromatoza) jetrnimi boleznimi,” pove sogovornica.
Narašča število bolnikov, ki potrebujejo presaditev zaradi nealkoholne zamaščenosti jeter
Po besedah prim. Ribnikarjeve v zadnjih letih tako pri nas kot po svetu narašča število bolnikov, ki potrebujejo presaditev jeter zaradi z metabolnim sindromom povezane zamaščenosti jeter (MASLD, prej NAFLD), posledične jetrne ciroze in njenih zapletov. “Za MASLD je značilno kopičenje maščob v jetrih in prisotnost vsaj enega od dejavnikov tveganja za metabolni sindrom, ki je posledica sodobnega nezdravega življenjskega sloga in vključuje centralno debelost, sladkorno bolezen, zvišan krvni tlak in zvišane maščobe v krvi. Najpogostejši življenje ogrožajoči zapleti jetrne ciroze so enaki, ne glede na osnovno bolezen, ki je do ciroze jeter privedla. Ti zapleti so: krvavitve iz prebavil, otekanje v trebuh in noge, ponavljajoče se okužbe, zlatenica, zmedenost in rak jeter.“
Več o nealkoholni zamaščenosti jeter lahko preberete v tem članku.
Akutna jetrna odpoved: zbolevajo mladi, potek je hiter, lahko tudi smrten
Kot še pojasni sogovornica, je akutna ali fulminantna jetrna odpoved nenadna odpoved jeter pri bolniku brez prej znane jetrne bolezni in je najpogosteje posledica okužbe z virusnimi hepatitisi ali toksičnosti zdravil. Zbolevajo mladi ljudje, potek je hiter in buren, brez nujne presaditve jeter je bolezen večinoma smrtna.
V Sloveniji je akutna jetrna odpoved vzrok za osem odstotkov vseh presaditev jeter.
Ena najzahtevnejših operacij
“Presaditev jeter je ena najzahtevnejših operacij, zato je pred uvrstitvijo na čakalno listo potrebna temeljita priprava bolnika na poseg. Najpogostejši zapleti takoj po presaditvi jeter so kirurški (zožitve žolčnih poti in jetrnega žilja), kasneje pa zavrnitvene reakcije in stranski učinki imunosupresivnih zdravil. Človeški imunski sistem spozna in brani telo pred tujimi snovmi, denimo bakterijami in virusi, pa tudi tujimi organi, kot so presajena jetra. Napad imunskega sistema na presadek povzroči zavrnitveno reakcijo, ki jo preprečujemo z imunosupresivnimi zdravili, ki jih bolniki po presaditvi jeter jemljejo do konca življenja. Zato imajo oslabljen imunski sistem in pogosteje kot splošna populacija prebolevajo okužbe in zbolevajo za rakom,” razlaga prim. Ribnikarjeva. Doda, da imajo imunosupresivna zdravila poleg povečane dovzetnosti za okužbe in raka še druge stranske učinke, to so: visok krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, zvišane maščobe v krvi, moteno delovanje ledvic, osteoporoza, povečana poraščenost, motnje vida, glavobol, tresavica pa tudi depresija in razdražljivost.
Zaradi spremljanja delovanja presajenih jeter in stranskih učinkov imunosupresivnih zdravil bolniki po presaditvi jeter potrebujejo stalni zdravniški nadzor, kljub temu pa živijo kakovostno in brez večjih omejitev. Večina se po presaditvi lahko vrne v normalno življenje in na svoje delovno mesto, kar je tudi cilj transplantacijskega zdravljenja.
Kot po svetu, tudi v Sloveniji pomanjkanje organov
Prva presaditev jeter v Sloveniji, ki ima en transplantacijski center (UKC Ljubljana), je bila izvedena leta 1995, do konca leta 2023 so presadili jetra mrtvih darovalcev že 428 bolnikom, dve tretjini je bilo moških in tretjina žensk, njihova povprečna starost ob transplantaciji je 51 let. Njihovo enoletno preživetje je 85 odstotkov, petletno pa 77 odstotkov. “V zadnjih letih napravimo med 20 in 30 presaditev jeter letno. Kot povsod v svetu se srečujemo s pomanjkanjem organov, povprečna čakalna doba za redno (elektivno) presaditev jeter je v letu 2023 znašala nekaj več kot pol leta. V primeru akutne jetrne odpovedi, ki je brez nujne transplantacije jeter smrtna bolezen in zato tudi edina indikacija za urgentno presaditev jeter, pa je ustrezen organ zahvaljujoč sodelovanju v Eurotransplantu, navadno na voljo pravočasno, v nekaj dneh,” zaključi prim. Marija Ribnikar.
Odločitev za darovanje organov je eno najplemenitejših dejanj človeka. Z darovanjem organov in tkiv nekomu povrnemo zdravje ali podarimo novo priložnost za življenje. Za darovanje katerega koli dela človeškega telesa za namen zdravljenja je potrebno soglasje. Več o darovanju, preberite na spletni strani Slovenija transplant.
