Imeptigo je najpogostejša okužba kože pri otrocih v predšolskem obdobju. Gre za gnojno okužbo vrhnjega sloja kože, ki ga lahko povzročijo stafilokoki ali streptokoki, praviloma na mestih predhodno poškodovane kože; denimo na mestih pikov žuželk, prask, odrgnin, manjših ran … Sprva se na koži pojavijo papule (kroglaste izboklinice nad ravnjo kože), iz katerih nastanejo mehurčki, ki so delno zagnojeni. Kasneje nastanejo debele kraste medene barve, ki lahko ostanejo več tednov. Spremembe se širijo iz enega mesta kože na drugega, redko srbijo ali bolijo. Pri večini bolnikov so povečane bezgavke, ki so najbližje kožnim spremembam.
Po navedbah NIJZ se nezapleten impetigo zdravi s čiščenjem sprememb in odstranjevanjem krast z uporabo obkladkov s fiziološko raztopino ter antibiotičnim mazilom (mupirocin). Vendar pa angleški Nacionalni inštitut za zdravje in klinično odličnost (National Institute for Health and Care Excellence) navaja, da je pri nezapletenem impetigu enako učinkovito kot antibiotično mazilo, zdravljenje z antiseptično kremo, denimo tako, ki vsebuje 1 % vodikovega peroksida, ali celo staršem majhnih otrok dobro poznani sudocream.
Osnovno priporočilo za zdravljenje začetnega impetiga je bilo včasih celo samo očiščenje predela kože, če je lezij več, pa se je predpisalo topični antibiotik. Težava topičnih antibiotikov je, kot pri antibiotikih vedno, da se razvije protimikrobna odpornost, ki prepreči njihovo uporabo tam, kjer je bolj nujna. Denimo, mupirocin je zelo dragoceno sredstvo za dekolonizacijo pri ljudeh, ki so nosilci MRSA. Zato je priporočilo NICE dobrodošlo, temelji na primerjavi peroksida s fusidno kislino, ki je pokazala, da sta zdravljeni (skoraj) primerljivi.
Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije
Kdaj k zdravniku?
Kot pove asist. Tatjana Mrvič, dr. med., so osnovni ukrepi ob pojavu impetiga:
- redno dnevno tuširanje in vedno uporaba čiste brisače (prizadeti del brišemo posebej),
- dobra in dosledna higiena rok,
- pokrivanje prizadetega predela,
- preprečevanja stika z rokami, da se zadeva ne prenese: lezij se ne dotikamo z rokami, tudi, ko jih mažemo z mazilom. Za razmaz lahko uporabimo palčke za ušesa.
Če se spremembe širijo, je treba k zdravniku, da oceni potrebo po lokalnem ali sistemskem antibiotiku.
Sicer pa asist. Tatjana Mrvič pravi, da se kot infektologinja z angleškimi smernicami zelo strinja. “Lokalni antibiotiki za široko uporabo niso primerni, ker se (za razliko od sistemskih) še prej razvije odpornost bakterij. To opažam tudi v ambulanti, kjer obravnavanem otroke, ki jim zaradi poslabšanj atopijskega dermatitisa pogosto predpisujejo lokalne antibiotike. Kot navajajo v angleških priporočilih, se tudi v Slovenji držimo načela, da se najprej zdravi z antiseptiki – lahko z milom, mazilom ali kremo –; med drugim tudi sudokremo, ki jo starši dojenčkov zelo dobro poznajo in uporabljajo za plenični izpuščaj.”
Viri:
- https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/impetigo/
- https://www.nursingtimes.net/news/policies-and-guidance/antiseptic-cream-as-good-as-antibiotics-for-impetigo-says-nice-15-08-2019/
- https://www.dailymail.co.uk/health/article-7355959/NHS-watchdog-tells-doctors-stop-dishing-antibiotics-impetigo-curb-drug-resistance.html
