Pa vendar so izjemno pomemben organ, saj se zaradi njihovega slabega delovanja v telesu nabirajo snovi, ki škodujejo skoraj vsem organom in vodijo do hitrejšega staranja tkiv. Eden glavnih vzrokov za okvaro ledvic je poleg visokega krvnega tlaka tudi sladkorna bolezen tipa 2.
Podatki kažejo, da ima kronično ledvično bolezen (KLB) eden od desetih odraslih, v razvitem svetu naj bi jo imel zaradi nezdravega življenjskega sloga že vsak sedmi odrasel posameznik, je poudaril prof. dr. Miha Arnol, dr. med., nefrolog in predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana.
Bolezen je sprva tiha in ne povzroča težav, zato je pogosteje prepoznana šele v napredovali fazi, ko zdravljenje ni več tako učinkovito, pa čeprav je na voljo zanesljiv in enostaven urinski test, ki pokaže tudi začetne stopnje KLB.
Prof. dr. Miha Arnol, dr. med., nefrolog in predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana
Skoraj polovica oseb s sladkorno boleznijo ima KLB
Čeprav se danes malo govori o ledvicah, so že v preteklosti veljale za enega najpomembnejših organov. Stari Egipčani naj bi pri postopku mumificiranja odstranili vse organe, pustili so le srce in ledvice. V prvih risbah v Bibliji so ledvice prispodoba za tehtanje in pravične razsodbe, v kasnejših prevodih so bile ‘sedež vesti’. V indijski ajurvedi in kitajski medicini so eden glavnih organov za ohranjanje telesnega zdravja.
Danes se zdi, da sta dva ‘fižolčka’, odgovorna za čiščenje celotnega telesa in vzdrževanje primernega okolja v telesu, skrita ozadju. Vendar bi morali na našo ‘čistilno napravo’ pogosteje pomisliti, postati bi morala enako pomemben organ kot je srce, se strinja tudi dr. Arnol. “Okoli 40 do 50 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 razvije diabetično ledvično bolezen, ki je najpogostejša vrsta KLB, veliko oseb jo ima že ob postavitvi diagnoze sladkorne bolezni,” pojasni. Delovanje ledvic je usodno povezano z delovanjem srca in ožilja ter s presnovnim sistemom. Zato bi morale osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 pogosteje preveriti zdravje svojih ledvic.
Bolezen lahko odkrijemo že zelo zgodaj
KLB odkrivamo predvsem z določanjem markerjev v krvi in urinu. “Prvi marker je ocena glomerulne filtracije (oGF), ki meri, koliko krvi se prefiltrira skozi ledvična telesca (glomerule) v minuti. Če je oGF pod 60 ml/min/1,73 m2, govorimo o KLB. oGF je pokazatelj, kako dobro ledvice čistijo kri. Za odkrivanje KLB pa uporabljamo še bolj občutljiv marker, ki kaže na poškodbo ledvic tudi ob ohranjenem ledvičnem delovanju – albuminurija. Preprost in zanesljiv urinski test temelji na določitvi razmerja med koncentracijo albumina in koncentracijo kreatinina v vzorcu urina. Je bolj občutljiv pokazatelj ledvične okvare kot stopnja zmanjšanja oGF in tako lahko ledvično bolezen odkrijemo že zelo zgodaj,” razlaga sogovornik. Dodaja, da se ga določa v enkratnem vzorcu urina, najbolje v drugem vzorcu jutranjega urina.
“Meja med še normalno in bolezensko albuminurijo je 3 g/mol, kar je 30 miligramov albumina na gram kreatinina. A tudi začetne stopnje albuminurije so pomemben pokazatelj ne le okvare ledvic, temveč tudi bolezni srca in ožilja. Poleg tega določanje albuminurije omogoča pravočasno ukrepanje,” poudarja nefrolog. “Če ima oseba s sladkorno boleznijo oGF 50 ml/min/1,73 m2 in zmerno stopnjo albuminurije, ima že veliko ogroženost za srčno-žilne dogodke, zato je potrebno ustrezno zdravljenje. Test tako omogoča, da lahko zgodaj odkrijemo okvaro ledvic pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, ki imajo še ohranjeno ledvično delovanje.“
Vendar, kot opozarja dr. Arnol, testiranje še vedno ni v uporabi v vseh zdravstvenih domovih, prav tako ne v vseh bolnišnicah. “V Slovenskem nefrološkem društvu si prizadevamo, da bi preiskavo vpeljali na celoten nacionalni nivo, torej v vse zdravstvene domove in bolnišnice brez izjeme, da bi se KLB odkrilo v zgodnji fazi in še ohranjenem ledvičnem delovanju.” Osebe s sladkorno boleznijo morajo testiranje krvi in urina redno ponavljati. “Slovenske in mednarodne smernice priporočajo določanje oGF in albuminurije ob odkritju bolezni in nato vsaj enkrat letno, tudi ob ohranjenem ledvičnem delovanju in blagi albuminuriji. Sicer pa odvisno od stopnje ledvične okvare, včasih pri napredovalni KLB to pomeni testiranje tudi na 2–3 mesece.“
KLB lahko usodno vpliva na delovanje srca in ožilja
Zgodnja diagnoza KLB je ključna, težava pa je, da simptomi ne povzročajo težav in bolnika ne omejujejo. Denimo, pri srčnemu popuščanju in boleznih dihal je vodilen simptom težka sapa, ki povzroča nevšečnosti in se zato hitreje opazi. Pri KLB pa je eden od najpogostejših znakov zvišan krvni tlak, ki ga večina ljudi meri le občasno. Utrujenost, slabo počutje in otekanje se razvijejo šele v napredovalni fazi KLB, o poteku bolezni pove dr. Arnol.
Mnogi ne vedo, da imajo KLB, še manj, da delovanje ledvic vpliva na njihovo delovanje srca. Vendar nezdravljena KLB poveča tveganje za bolezni srca in ožilja, zato večina bolnikov ne dočaka napredovalnih stopenj KLB ali ledvične odpovedi, ker prej pride do usodnega srčno-žilnega dogodka.
Prof. dr. Miha Arnol, dr. med., nefrolog in predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana
Delovanje ledvic, srca in ožilja je med seboj tesno povezano, zato okvara enega sistema pomeni okvaro drugega, razlaga nefrolog. Obravnava oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 zahteva intenzivno multidisciplinarno sodelovanje med družinskimi zdravniki, diabetologi, nefrologi in kardiologi. “Zato se že pojavlja nov koncept, ki se mu reče kardio-renalni-presnovni sindrom, torej povezava srca, presnove in ledvic. Običajno se začne z nezdravim življenjskim slogom, ki povzroči prekomerno telesno težo in presnovni sindrom z zvišano ravnijo sladkorja v krvi, kar lahko vodi v razvoj sladkorne bolezni, ta pa nato v razvoj KLB in srčno-žilnih bolezni. Zato se tudi multidisciplinarno povezujemo, vse pa se začne na primarni ravni. Pri družinskemu zdravniku se namreč lahko zdravi tri četrtine oseb z začetno do zmerno stopnjo KLB (stopnje 1, 2, 3a), ali blago do zmerno albuminurijo, le četrtina potrebuje obravnavo pri specialistu.“
Zgodnje zdravljenje upočasnjuje napredovanje bolezni
Po besedah nefrologa se družinski zdravniki pri obravnavi bolnikov s KLB lahko ravnajo po posebni tabeli ogroženosti, pripravljeni v okviru mednarodnih priporočil. Pri začetnih stopnjah KLB lahko družinski zdravnik pacienta redno spremlja, kasneje uvede zdravljenje, pri napredovalih stopnjah pa se posvetuje z nefrologom oziroma napoti bolnika k specialistu.
Zdravljenje zahteva celosten pristop, zato je treba najprej spremeniti življenjski slog, torej se bolj zdravo prehranjevati, skrbeti za primerno telesno težo, opustiti kajenje, se več gibati.
Prof. dr. Miha Arnol, dr. med., nefrolog in predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana
“To je prvi korak, nato začnemo z zdravili. Za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 so na voljo štiri temeljne skupine zdravil, ki učinkovito znižujejo krvni tlak, bolezensko albuminurijo, upočasnjujejo vnetje in fibrozo, znižujejo telesno težo ter dokazano zmanjšajo tveganje za napredovanje ledvične bolezni in tveganje za srčno-žilne dogodke, predvsem razvoj srčnega popuščanja in hospitalizacije zaradi srčnega popuščanja,” pravi dr. Arnol. “Študije z novimi zdravili so dokazale, da blažja, kot je stopnja KLB, in manjša, kot je stopnja albuminurije, bolj so zdravila učinkovita in kasneje pride do napredovanja KLB. Zgodnje odkrivanje KLB pri osebah s sladkorno boleznijo in nato ustrezno zdravljenje sta zato ključnega pomena.“
Smisel življenja in soočanja s kronično boleznijo: humorno s psihiatrom dr. Željkom Ćurićem
Psihiater dr. Željko Ćurić osvetljuje, kako ohraniti smisel in kakovost življenja, ko se soočamo s kronično boleznijo, ki za vedno spremni naš vsakdan?
Z njegovimi besedami “Pot v pekel je tlakovana z najboljšimi nameni,” a prava moč se skriva v vprašanju “Kaj bi jaz brez sebe?”
Odkrijte, zakaj je to vprašanje ključno ne le pri soočanju z boleznijo, ampak tudi v iskanju osebnega miru in kako nas vodi k razumevanju, da skrb zase ni sebična, temveč temeljna za naše dobro počutje:
