To je še posebej koristno za ljudi s prekomerno telesno težo in telesno nedejavne, pravijo raziskovalci iz Finske. Ekipa z Univerze v Turkuju je izvedla šestmesečno raziskavo, s katero so želeli ugotoviti, ali lahko skrajšanje časa sedenja izboljša bolečine v hrbtu. V raziskavi je sodelovalo 64 odraslih, starih od 40 do 65 let, ki so imeli prekomerno telesno težo ali so bili debeli in so izpolnjevali merila za presnovni (metabolni) sindrom.
Neaktivnost poslabšuje bolečine
Polovica udeležencev je za čas trajanja raziskave zmanjšala dnevni čas sedenja za eno uro, druga polovica pa je nadaljevala v ustaljenem ritmu. Intervencijsko skupino so spodbujali, naj namesto sedenja stojijo, so lažje telesno dejavni ali celo zmerno do intenzivno telesno dejavni. Udeleženci so ves čas trajanja študije nosili merilnike za spremljanje gibanja, prek mobilne aplikacije pa so prejemali prilagojene cilje.
Rezultati raziskave so pokazali, da je intenzivnost bolečin v hrbtu v interventni skupini, ki je skrajšala čas sedenja, ostala stabilna, medtem ko se je v kontrolni skupini v šestmesečnem obdobju znatno povečala. To nakazuje, da lahko zmanjšanje časa, ki ga preživimo neaktivno (kot je sedenje na kavču, dolgotrajno delo v sedečem položaju), pomaga preprečiti poslabšanje kronične bolečine v hrbtu.
Veliko sedenja, malo gibanja in prekomerna teža
“Kdor želi poskrbeti za zdravje svoje hrbtenice, ker se sooča s pogostimi bolečinami ali veliko sedi, lahko poskusi najti načine za zmanjšanje časa sedenje na delovnem mestu in v prostem času. Čeprav lahko pomaga že, da med dolgotrajnim sedenjem vstanemo, je še bolje, če hodimo ali opravimo kakšno bolj živahno vadbo,” v sporočilu za medije zapisala doktorska raziskovalka in fizioterapevtka Jooa Norha z Univerze v Turkuju.
Rezultati študije so še posebej pomembni zaradi vse večje zaskrbljenosti zaradi dolgotrajnega sedenja v sodobni družbi – tako zaradi dela kot prostega časa, ki ga številni preživijo pred različnimi zasloni. Kot je povedala Northa, so bili udeleženci raziskave povsem običajni odrasli ljudje srednjih let, ki so veliko sedeli, se malo gibali in imeli prekomerno težo. Ti dejavniki ne povečujejo le tveganja za bolezni srca in ožilja, ampak tudi za bolečine v hrbtu.
Naslednjič, ko so ‘zalotimo’ pri dolgotrajnem sedenju, se spomnimo: če vsake toliko časa vstanemo in se razgibamo, nam ne bodo hvaležne le noge, temveč tudi hrbet.
Rezultati so bili objavljeni v reviji BMJ Open.
