“Pri materi dojenje vzpodbuja nežne gibe, umirjenost, zrenje, prigovarjanje, nudi mehak telesni dotik, otroka pa pomirja tudi ritem ob sesanju. Z materjo se otrok tako poveže tudi psihično in odnosno, ne le telesno. V njenem naročju se počuti varno, kar ga najhitreje in najučinkoviteje pomiri. Ob vsakem podoju se sprošča tudi oksitocin, ki je fiziološka podlaga občutkov pomiritve in zadovoljstva,” razlaga dr. Andreja Poljanec, psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, vodja oddelka za psihologijo na SFU Ljubljana.
Kot pravi, so za majhne otroke (dojenčke in malčke) lahko stresni že lakota, dnevni vtisi in podobno, saj zaradi nezrelosti možganov ne zmorejo razumeti okoliščin in se sami pomiriti. Za pomiritev potrebujejo starše in pomembno je, da se otroka pomiri hitro in sproti, saj v nasprotnem primeru otrokovo telo ostaja vzdraženo daljši čas, pogosta izpostavljenost stresu, sploh v primerih, ko je neodzivnost načrtna (denimo prezgodnje odstavljanje od dojenja ob izjokavanju otroka) pa ima na možgane toksični učinek.
“Sposobnost učinkovite regulacije stresa je ena od temeljnih starševskih sposobnosti, ki spodbuja razvoj otrokovih socialnih kompetenc, čustveno zrelost, zavedanje sebe ter spodbuja občutek varnosti in zaupanja,”
poudarja dr. Andreja Poljanec.
Naložba za kasnejše življenje
“Dolgotrajno dojenje se že v zgodnjem otroštvu kaže v obliki bolje razvite sposobnosti samopomiritve. Dolgoročno gledano ti otroci potrebujejo manj zunanje tolažbe in so bolj samostojni, čeprav so v zgodnjem obdobju dobili več starševske odzivnosti na stisko. Lahko bi rekli, da so na začetku izpadli kot zahtevnejši, vendar se odzivnost matere na otrokove drobne stiske, ki jih v zgodnjem obdobju uspe ona s svojim hitrim, pogostim in nežnim odzivanjem pomirjat, izkaže kot naložba za kasnejše življenje,” pravi dr. Poljančeva. Pojasni, da občutljiva odzivnost na otroka in globoka čustvena uglašenost izgrajujejo otrokov notranji občutek varnosti, ljubljenosti in sprejetosti. Iz vsega tega blagostanja otrok razvija samozavest, ki ga vodi k zdravi in postopni samostojnosti.
Razvijanje možganskih povezav
“Ob dolgotrajnem dojenju se lažje in bolj intenzivno razvijeta občutek varnosti in zaupanja, ki sta močna dejavnika za razvoj čustvene zrelosti,” pravi dr. Poljančeva. Bolj ko je otrokovo telo pomirjeno, bolje se razvija občutek varnosti, to pa vpliva tudi na razvijanje možganskih povezav. Kot še navede, nekatere raziskave ugotavljajo celo višje kognitivne sposobnosti dolgotrajno dojenih otrok: bili so jezikovno spretnejši, dosegli naj bi višjo izobrazbo, imeli višji IQ in imeli bolje razvite sposobnosti za reševanje problemov1.
Boljši občutek varnosti je povezan z boljšo samozavestjo, večjo spretnostjo pri doseganju ciljev in razreševanju problemov, ter bolj razvitimi socialnimi veščinami.
Dr. Andreja Poljanec
Manj odklonilnega vedenja
Glede na podatke longitudinalne raziskave, dojeni dvoletniki jokajo manj kot nedojeni otroci, manj izrazito izražajo trmo in imajo bolje razvito sposobnost pomiritve2, še navaja dr. Andreja Poljanec. Med drugim je raziskava pokazala tudi, da vsaj pol leta izključnega dojenja dokazano zniža možnosti pojava eksternaliziranih in internaliziranih oblik odklonilnega vedenja pri mladostnikih. To pomeni, da so mladostniki, ki so bili kot dojenčki, vsaj pol leta samo dojeni, redkeje delikventni agresivni, redkeje razvijejo različne oblike tesnobe in depresivnost.
Viri:
- Ijzendoorn, Marinus van (2007). Attachment at an Early Age (0-5) and its Impact on Children’s Development. Montreal: Childhood Encyclopedia;
Kathleen M. Krol, Tobias Grossmann, Psychological effects of breastfeeding on children and mothers;
Jedrychowski W, Perera F, Jankowski J et al (2012) Effect of exclusive breastfeeding on the development of children’s cognitive function in the Krakow prospective birth cohort study. Eur Journal Pediatr;
MortensenEL,MichaelsenKF, Sanders SA,Reinisch JM (2002) The association between duration of breastfeeding and adult intelligence. - Woodward, Lianne in Kathleed Liberty. 2017. Breastfeeding and Child Psychosocial Development
