Poglejmo si tipičen primer obžalovanja, ki se lahko vleče skozi leta. Zapisal ga je J. Kim Penberthy o svojem prijatelju:
»Prijatelj je v zgodnjih 90-ih delal za IBM v New Yorku. Bil je računalniški programer in imel dobro plačo. Občasno so ga konkurenti in startupi povabili, da bi se pridružil njihovim podjetjem. Dobil je ponudbo iz zanimive, vendar majhne organizacije v Seattlu, a je bila plača zanemarljiva in večina ponujenih ugodnosti v obliki delnic podjetja. Po posvetu s prijatelji in starši je Jay ponudbo zavrnil in ostal pri IBM-u. Od takrat je to obžaloval. To majhno podjetje je bilo Microsoft.«
Zakaj pride do obžalovanja?
Obžalovanje je pogosta reakcija na razočaranje. Je čustveni odziv na odločitev, ki ste jo naredili in je ni mogoče spremeniti, nekaj, kar ste rekli, pa tega ne morate vzeti nazaj. To je eden tistih občutkov, ki se ga ne morete otresti. Težko in vsiljivo neprijetno čustvo, ki lahko traja minute, dneve, leta ali celo življenje.
Slike možganov razkrivajo, da občutki obžalovanja kažejo povečano aktivnost v predelu možganov imenovanem medialna orbitofrontalna skorja.
Soočanje z obžalovanjem je še težje zaradi drugih neprijetnih čustev, ki so povezani z njim: kesanje, žalost in občutek nemoči. Obžalovanje lahko poveča stres, negativno vpliva na telesno zdravje in poruši ravnovesje hormonov in imunskega sistema. Ni samo neprijetno, to je tudi nezdravo čustvo.
Kaj je obžalovanje in kako ga doživljamo?
J. Kim Penberthy je klinični psiholog, ki deluje na Medicinski fakulteti Univerze v Virginiji. Veliko raziskuje čustva, še posebno neprijetna in stresna. Poglobil se je tudi v obžalovanje in po njegovih izkušnjah ga je s primernimi terapijami mogoče kar hitro premagati. S spoznanji pomaga svojim klientom, da lahko zaživijo bolj svobodno in se lažje soočajo z obžalovanji.
Obstajata dva načina, kako doživljamo obžalovanje: enega strokovnjaki povezujejo z akcijo, pri čemer obžalujemo stvari, ki smo jih naredili. Drug je povezan z nedelovanjem in pomeni, da lahko obžalujemo stvari, ki jih nismo storili.
Raziskave kažejo, da obžalovanje, ki je povezano z akcijo in delovanje, čeprav boleče, spodbuja ljudi, da se učijo iz svojih napak in gredo naprej. Toda obžalovanje stvari, ki jih niso storili in izgubljenih priložnosti, je težje pozdraviti.
Za takšno obžalovanje je tudi bolj verjetno, da vodi v depresijo, tesnobo, občutek »ujetosti« in hrepenenja po tem, da bi vedeli, »kaj bi lahko bilo, če bi bilo«.
Kako se spoprijeti z obžalovanjem?
Tako kot pri drugih neprijetnih čustvih, se tudi pri obžalovanju ne moremo izogniti, zanikati ali pozabiti vseh občutkov. Dolgoročno gledano na tak način samo povečujemo negativne občutke in podaljšamo čas trpljenja.
Namesto, da obstanete na mestu, lahko čustva obvladate v štirih korakih, ki jih predlaga psiholog in temeljijo na njegovi dolgoletni praksi in raziskovanju.
- Sprejmite dejstvo, da jih čutite;
- Ugotovite, zakaj jih čutite;
- Dovolite si, da se od njih učite;
- In končno, osvobodite se teh občutkov ter pojdite naprej.
Čeprav se zdi naloga enostavna, vam to lahko uspe, če si namenite malo sočutja.
Sočutje v sebi spodbudite, če se opomnite, da ste samo človek, ki dela po svojih najboljših močeh in se uči iz preteklih odločitev ter ob tem raste.
Prijaznost do samega sebe vam lahko pomaga sprejeti in premagati obžalovanje.
Če sprejmete občutke obžalovanja, ne pomeni, da so vam ta čustva všeč, temveč, da se zavedate, da so tam. Prav tako pomaga prepoznati posamezno čustvo, ki ga čutite. Namesto, da bi si rekli: “Počutim se slabo,” recite “To sem jaz, ko obžalujem.” Kakor preprosto se sliši, ima razlika v izrazu izgovorjenih besed velik čustveni vpliv.
Kako v praksi lahko sprejmete, priznate in si odpustite?
Priznanje lastnih misli in občutkov lahko prinese olajšanje od močno neprijetnih čustev. Na primeru omenjenega prijatelja na začetku lahko povemo, da si je pomagal z mislijo, »da ni imel kristalne krogle«, da bi lahko vedel. Pri predelovanju obžalovanja se je večkrat opomnil, da je glede na informacije, ki jih je takrat imel, sprejel najboljšo možno odločitev. Poleg tega bi v spletu enakih okoliščin, večina njegovih sovrstnikov ravnala enako.
Ta metoda opazovanja in nato prestrukturiranja svojih misli se včasih imenuje kognitivna ponovna ocena. Če na situacijo pogledate z drugega zornega kota, lahko s tem zmanjšate občutke obžalovanja.
Odpustiti sebi za dejanja, ki ste jih naredili ali jih niste naredili, je velik korak pri premagovanju obžalovanja. Izkušnje psihologa kažejo, da to tudi ne zahteva leta terapij. Po njegovih izkušnjah že šest ur dela z usposobljenim strokovnjakom, ki uporablja ta model, pokaže pozitivne učinke.
Potrebujete nasvet, ker se soočate z neprijetnimi čustvi? Na forumu Duševno zdravje lahko izmenjate svoje osebne stiske in dobite podporo.
Vir: https://neurosciencenews.com/neurobiology-regret-19887/
