Čokolada – sladki greh, ki si ga z veseljem privošči marsikdo. A ste vedeli, da lahko že z zamenjavo mlečne čokolade za temno naredite veliko za svoje zdravje? Temna čokolada, bogata s kakavovimi flavanoli, ponuja sladkost brez odvečnih maščob, hkrati pa pozitivno vpliva na vaše telo.
Glavna sestavina čokolade, kakav, ima dolgo in zanimivo zgodovino. Njegova uporaba sega vse do Olmekov, prve znane civilizacije v južni Mehiki, kjer so kakav uporabljali v obrednih napitkih in na poročnih slovesnostih. Maji in Azteki so kmalu za njimi izpopolnili tehnike gojenja tega dragocenega pridelka, ki je bil cenjen kot darilo bogov.
V Evropo je kakav prišel šele v 16. stoletju, ko ga je Krištof Kolumb prinesel iz Amerike. Danes je priljubljen po vsem svetu – letno zaužijemo kar tri milijone ton kakava, večinoma v obliki čokolade in kakavovih napitkov. Toda kako je s kakavom pri nas?
Slovenci po kakavu posegamo vse manj
Kljub bogati zgodovini in številnim zdravstvenim koristim kakava Slovenci po njem posegamo vse redkeje. Statistični podatki kažejo, da je poraba kakava med letoma 2000 in 2018 na člana gospodinjstva ostala skoraj nespremenjena. Leta 2000 je povprečen Slovenec porabil 0,5 kilograma kakava na leto, do leta 2018 pa se je ta številka znižala na skromnih 0,3 kilograma.
Za primerjavo – to ne zadostuje niti za eno samo vrečko priljubljenega instant kakavovega napitka, ki običajno vsebuje 400 gramov kakava. Medtem ko poraba čokolade in kave raste, kakav pri Slovencih očitno ostaja le sladek spomin iz otroštva. Kaj nas torej odvrne od kakava, medtem ko nas čokolada in kava navdušujeta? Pogled v številke nam razkriva zanimive trende.
Čokolada na vrhuncu priljubljenosti, kava ostaja stalnica
V nasprotju s kakavom pa je pri čokoladi moč opaziti izrazito rast priljubljenosti. Leta 2000 je povprečen član slovenskega gospodinjstva zaužil 2,7 kilograma čokolade, kar ustreza približno dvema velikima tablicama. Do leta 2018 se je ta količina skoraj podvojila na 4,5 kilograma, kar pomeni kar 15 tablic na leto.
Kava, na drugi strani, ostaja stalnica v slovenskih gospodinjstvih. Njena poraba je skozi leta ostala skoraj nespremenjena. Leta 2000 je povprečen Slovenec porabil 3,1 kilograma kave in kavnih nadomestkov, do leta 2018 pa se je številka ustavila pri ravno treh kilogramih. Kljub rahlim nihanjem kava ohranja svoje mesto v vsakodnevnih navadah Slovencev, medtem ko čokolada postaja vse večji sladki užitek.
Čokolada in kakav: Zdrava izbira ali sladek pregrešek?
Številne študije so pokazale, da imata kakav in črna čokolada pozitiven vpliv na ožilje, saj znižujeta krvni tlak in LDL holesterol ter izboljšujeta inzulinsko rezistenco, navaja Nacionalni portal o hrani in prehrani. Kakavovi flavanoli namreč pomagajo ohranjati prožnost žil, kar pripomore k normalnemu pretoku krvi, a to velja zgolj v primeru, da užijemo vsaj 200 miligramov kakovovih flavonolov dnevno.
Pomembno pa je poudariti, da mlečna in bela čokolada nimata enake sestave in vsebnosti koristnih flavanolov. Mlečna čokolada vsebuje več sladkorja in maščob, medtem ko bela čokolada sploh ne vsebuje kakava v prahu. Zaradi tega imajo te vrste čokolade drugačen vpliv na telo in ne prinašajo enakih koristi.
Kava na vsakega deluje drugače
Kava ima visoko vsebnost kofeina, ki je psihotropna snov in na vsakega posameznika deluje drugače. Kofein namreč stimulira delovanje centralnega živčnega sistema, ob višjih odmerkih pa vpliva tudi na zbranost in zmanjšano zaspanost. Kofein se absorbira izjemno hitro, v manj kot eni uri po zaužitju, večina pa se ga izloči v povprečju po osmih do desetih urah, še poroča omenjeni portal.
Kofein ima sicer tudi številne nezaželene učinke, kot so pogostejše uriniranje, hitrejši srčni utrip, glavobol, nemirnost, tresenje ter nespečnosti. Zaradi tega je priporočljiva zmerna uporaba.
